Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 03.06.1991

Delo, Šport: ... Konec tedna kranjski Master z najboljšimi plezalci sveta

Rock Master '91 z odlično mednarodno udeležbo - V konkurenci tudi Lynn Hill, Corine Labrune, J. Baptiste Tribout in Robert Cortijo
KRANJ — Do začetka četrtega Rock Mastra v Kranju je še slab teden in na kranjski umetni steni ob bazenu v športnem parku tečejo še zadnje priprave. V petek, 7. t. m. ob 19.30 pa se bo začelo zares. Kot smo že poročali si je organizator ZTKO iz Kranja skupaj z glavnim pokroviteljem Iskra Commerce in ob sodelovanju s Tomom Česnom zagotovil vrhunsko tekmovalno zasedbo.

V ženski konkurenci bodo gledalci lahko videli Marijo Štremfelj, Metko Lukančič, Mirando Ortar in Damjano Hudolin od naših ter Lynn Hill (ZDA) in Corine Labrune (Francija) od tujih. Pri fantih pa bodo od naših Tadej Slabe, Igor Jamnikar, Marko Lukič, Dorian Šuc, Luka Zaplotnik in Vili Guček, od tujcev pa Jean Baptiste Tribout, Robert Cortijo, Stephane Poussarddin, David Chambre (vsi Francija) in Arči Vernerin (Italija).
Alpinistična javnost naše plezalce bolj ali manj pozna, zato si pobliže oglejmo nekatere ostale. Pri ženskah smo že nekajkrat omenili, da bo prvo ime kranjske tekme nasploh 30-letna Američanka Lynn Hill, zmagovalka lanskega svetovnega pokala in nedvo­umno prva plezalka sveta. Edina je doslej med ženskami, ki je splezala smer z oceno X+ in je tudi najuspeš­nejša na plezalnih tekmah najvišjega ranga - takšnih zmag ima doslej več kol 20. Tako je med drugim štirikrat­na zmagovalka (leta 87, 88, 89 in 90) Rock Mastra v Arcu in trikratna zma­govalka Mastra v Bercyju (1988,89 in 90), dveh najmočnejših tovrstnih tek­movanj. Corine Labrune je nekoliko bolj poznana naši javnosti, saj je bila v Kranju že lani, ko je tudi zmagala. Je ena redkih žensk z vzponom z oce­no X.
Pri moških je po dosedanjih rezulta­tih najboljši seveda Jean Baptiste Tribout. ki bo konec letošnjega leta do­polnil 30 let. Tribout je eden izmed redkih v svetovnem plezalnem cirku­su, ki ima tudi alpinistične izkušnje iz Alp. Plezal je npr. Walkerjev steber v Jorassih, južno steno Aig. du Fou, severno steno Triolet, Centralni ste­ber v Freneyih itd. Ima več kot 20 smeri z oceno 8b+ in tudi smeri z oce­no 8c. Na pogled je splezal precej smeri z oceno 8a ter nekaj z oceno 8a/ 8a+. Po zadnjem točkovanju ASCI (mednarodne zveze športnih plezal­cev) je na drugem mestu. Njegovi naj­boljši rezultati na tekmovanjih so zmaga v Brianconu, Villebi in Marsyju, drugi je bil lani v Arcu, La Ribi, tretji v Bercyju in prav tako tretji na zadnji tekmi svetovnega pokala na Dunaju.
25-letni Robert Cortijo je splezal na pogled precej smeri z oceno 8a, z rde­čo piko pa seveda veliko smeri 8b+. Leta 1988 je bil drugi v Bercyju, istega leta zmagal v Nimesu, naslednje leto zmagal v Marseilu, bil tretji v Arcu, prav tako tretji pa je bil lani v Lyonu in Nurnbergu.
Stephane Poussardine je dopolnil 24 let, na pogled splezal smeri z oceno 7c+, z rdečo piko in ima nekaj smeri z oceno 8b. Na lanski tekmi svetovne­ga pokala na Dunaju je bil sedmi, v Nici pa celo tretji.
David Chambre (28 let) ima nekoliko manj tekmovalnih izkušenj, npr. v Snowbirdu v ZDA je bil leta 1988 deseti. Ima seveda vzpone z oceno 8b.
Vsi francoski plezalci bodo skupaj s Hillovo dopotovali v Slovenijo že danes in bodo pred tekmovanjem obi­skali nekatere najbolj znane plezalne centre pri nas. Vsi bodo prisostvovali tudi tiskovni konferenci, ki bo v sre­do, 5. t. m. ob 10. uri v hotelu Creina v Kranju.

T. Č.

Pogled za obzorje
Podjetje za turizem, propagando in fotografijo EPSI, ki ima sedaj nove prostore (63331 Nazarje 22, telefon-fax 063/832-363), je pripravilo štiri nove akcije. Od 25. junija do 8. julija bo na vrsti avtobusni izlet do Nord Capa. Najsevernejše točke Evrope z obiskom norveških gora in vzponi na tamkaj najvišje vrhove. Med 7. in 23. julijem je predviden treking po Grenlandiji, deželi ledu pod polnočnim soncem, kot jo označuje eden ustanoviteljev podjetja Matevž Lenarčič: največji otok sveta je spoznal kot član Zasavske alpinistične odprave. Pot jih bo vodila prek Islandije na vzhodno obalo Grenlanda. iz Kulusuka v Angmagssalik bo treba s helikopterjem, naprej pa z ladjo in seveda peš. Za tiste, ki si žele »le« na najvišji vrh Evrope Mt. Blanc, pripravljajo petdnevni izlet od 25. do 29. julija. Za jesen pa še posebno doživetje - himalajski treking z raftingom. Načrtujejo 22 dnevno popotovanje od. 9. do 30. oktobra. Obiskali naj bi osrčje pogorja Ganeš in Gorkha Himal.
Načrti torej, ki kar lepo opravičujejo slogan »pogled za obzorje«, ki so ga sodelavci EPSI zapisali v svoje programe in na svoj prvi večjezični prospekt. Na njem zavzema vidno mesto tudi njihov prvi veliki dosežek - izdaja
fotomonografije Zgornja Savinjska dolina.

I.D.

Načrtujeta novo smer v Aconcagui
KRANJ - Južna stena Aconcague, najvišjega vrha v Južni Ameriki, je ena izmed tistih veli­kih sten, ki je v zelo tesni poveza­nosti z uspehi našega alpinizma. Skoraj 3000 metrov visoka stena ima začrtane naše smeri, ki so med najtežjimi v njej. Pozimi je bila stena preplezana le dvakrat, obakrat so ponovili Francosko smer. In prav zimski vzpon (na južni polobli je zima v času našega poletja) je cilj Pavleta Kozjeka (AO Matica) in Petra Podgornika (AO Nova Gorica, HIT Šport Team), ki odhajata na pot jutri, 4. t. m. Najprej načrtujeta dobro aklimatizacijo, za katero si bosta vze­la kakšnih deset dni, potem pa naj bi v alpskem stilu splezala v južni steni Aconcague prvenstveno smer. Speljala naj bi jo v levem delu južnega vrha oziroma levo od Jugoslovanske smeri iz leta 1982, v kateri je bil Podgornik tudi član uspešne naveze. Za zim­ski vzpon sta se oba dva odločila, ker je zaradi nižjih temperatur mnogo bolj varno zaradi padajo­čega kamenja, po katerem je ta stena med drugim tudi poznana.
Po Aconcagui pa še ne bosta prišla domov. Kozjek bo odšel v Peru v skupino Cordilera Blanca, kjer ima v načrtu nekaj novih smeri, Podgornik pa se bo odpra­vil v Patagonijo, kjer se bosta do­bila z Jožetom Šerbcem (Soški AO). Njun cilj so prvenstvene le­dne smeri v 1200 metrov visoki steni Cerro Adele.

T. Č.

Le Tadej Slabe preplezal smer v celoti
Na umetni steni v Domža­lah je bila druga tekma za točkovanje
KRANJ - Preteklo nedeljo je bilo v hali komunalnega centra v Domža­lah drugo letošnje tekmovanje v športnem plezanju za republiški in YU pokal. V organizaciji Alpinistič­nega odseka iz Domžal se je na umet­ni steni pomerilo 10 plezalk in več kot 30 plezalcev. Kvalifikacijska smer za moške je bila žal postavljena zelo neposrečeno in razen Tadeja Slabela, ki je smer preplezal v celoti in Luke Zaplotnika, ki se je zvrstil za njim, je večina končala na robu prvega previsa ali še celo pod njim. V popoldanskem finalu, v katerega se je iz kvalifikacij uvrstilo najboljših 6 pri ženskah in najboljših 10 pri moških, je bilo precej bolje. Pri ženskah je Ortarjeva skoraj splezala do konca, Stritihova, Lukančičeva in Štremfljeva pa so dosegle isti oprimek in je zato o njihovi razvrstitvi odločal rezultat kvalifikacij. Pri mo­ških je Slabe ponovno splezal smer do konca in zasluženo zmagal. Še najbolj se mu je približal Mejovšek, ostali pa so za obema bistveno zaostali.
Vrstni red: ženske: 1. Miranda Ortar (Soški AO), 2. Nataša Stritih (AO Tržič) 3. Metka Lukančič (AO Trbov­lje), 4. Marija Štremfelj (AO Kranj), 5. Slavica Stojakovič (Zagreb), 6. Jel­ka Tajnik (AO Ravne), moški: 1. Ta­dej Slabe (AO Matica), 2. Matej Me­jovšek (Šaleški AO) 3. Bojan Leskošek (AAO), 4. Rok Žakelj (AO Mati­ca), 5. Vili Guček (AO Trbovhe) 6. Boris Čujič (Zagreb), 7. Stanko Židan (AO Matica). 8. Luka Zaplotnik (AO Kranj), 9. Matjaž Žagar (PK Škofja Loka), 10. Matej Grilc (AO Matica).
Po dveh tekmah vodi v točkovanju pri ženskah M. Ortar (45 točk), druga je M. Lukančič (41) in tretja S. Stoja­kovič (26). Pri moških pa je v vodstvu T. Slabe (31). drugi je M. Mejovšek (30) in tretji L. Zaplotnik (28).
Domžalsko tekmo so omogočili glavni sponzor trgovsko podjetje MAPIS, Univerzale, Slovenska kmečka zveza - podružnica Domžale, Občina Domžale, Emina Ihan in Papi Sport iz Opčin.

T. Č.

Vemo, kaj je odprava in kaj alpinisti
Oglašam se v zvezi s člankom »Obalni planinci na Kilimandžaro«, ki je bil 27. maja letos objavljen pod naslovom Alpinistične novice. Razčisti­mo kaj je odprava in kaj alpinist, da ne bo (še več) zmede, da si ne bo vsak po svoje krojil podobo, s katero na­stopa pred javnostjo in pri sponzorjih.
Res jih je šlo že veliko na Kilimand­žaro, toda niso se (vsi) predstavljali kot odprava. Med naštetimi tudi ni nobenega registriranega člana Obal­nega AO in - kot vemo, se nihče aktivno ne ukvarja z alpinizmom, vsaj tako ne, kot to danes pojmujemo v Sloveniji. Zato si nastopanje s taki­mi cilji (»predvidevajo še en spopad z eno od smeri v južni steni te afriške gore ...«) in zbiranje sredstev v ime­nu »odprave«, lahko razlagamo le kot zavajanje. Tega pa pri nas doslej ni­smo bili vajeni!
Člani Obalnega alpinističnega odse­ka protestiramo ker Alpinistične novi­ce niso namenjene le alpinistom, ki se na to spoznajo. Imamo uveljavljeno izrazje, imajo jasno zapisane pogoje za dosego naziva alpinist in registraci­jo in kaj je odprava. In mislimo, da je prav in nujno, da na to opozorimo tudi obalne planince in vso našo jav­nost.
Ne strinjamo se tudi s takim nači­nom zbiranja sredstev! Če se bo lahko kar vsakdo predstavljal kot odprava in alpinist, bo slovenskemu alpinizmu, ki je sedaj trdno v vrhu svetovnega, hitro zmanjkalo podpore.
Tudi komisija za mednarodno sode­lovanje PZS na primer organizira (obvestilo je bilo objavljeno istočasno, v sosednjem stolpcu) popotovanje v Afriko združeno z vzponom na Kili­mandžaro. Toda ne zbira za to sred­stev v gospodarstvu in je razen tega tudi precej cenejša. Proračun »odpra­ve« z Obale je namreč vsaj v rangu himalajskih alpinističnih odprav, ta­kih ki bi - če napravimo primerjavo z drugimi športi - v tujini lahko na­stopale kot državna reprezentanca. Redke pa se lahko finansirajo s spon­zorstvom do te mere, kot pred ted­nom dni predstavljena »odprava«.

SANDI BLAŽINA Za Obalni AO

Odhajata v steno Illiampuja
Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik sta se dobro pri­pravila
LJUBLJANA - Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik, oba sta člana AO Železar Štore, odhajata v četrtek 6. t. m. v Bolivijo. Njuna želja in pravza­prav edini cilj je mogočna vzhodna stena Illiampuja, 6350 m visokega vr­ha v severnem delu Kraljevske verige (Cordillere Real).
Prvi naš vzpon na ta vrh (in tretji sploh) smo zabeležili leta 1964, potem pa je doživel še nekaj obiskov. Tudi stena, ki je cilj Debelaka in Žerovnika, nam ni neznana, v dneh od 1. do 3. julija 1986 so jo v prvenstvenem vzponu (Koroška smer: 90/70-80°, V+/IV, V. 1200 in še 200 m) zmogli Andrej Gradišnik, Robi Jamnik in Stanko Mihev, člani odprave AO Ravne. Tedaj so preplezali najbolj iz­razit ozebnik, naveza AO Železar pa ima načrt v desnem, bolj skalnem, pravzaprav kombiniranem delu.
Na odpravo sta se temeljito pripra­vila, naklonjeni pa so jima bili tudi sponzorji: Alpos Šentjur, Unior, Za­varovalnica Triglav, Armex, Kovinotehna, ZTKO Šentjur in Gostišče Štorman. Izdala pa sta tudi pozdravno (po 100 din) razglednico, ki je šla res dobro v prodajo. Iz Južne Amerike se bosta vrnila 3. avgusta.

FRANCI SAVENC

Preložena otvoritev
Ker bo otvoritev 1. planinskega sej­ma v Mariboru v nedeljo 16. junija, sestavni del tega pa je tudi proslava 40-letnice ideje o prvi planinski vezni poti v Evropi (danes znani kot Sloven­ska planinska transverzala), bo tudi odprtje Šumljakove poti 14 dni kasneje, kot smo poročali. Začetek otvoritvenega pohoda bo torej v nedeljo 16. junija med 8. in 10. uro pri spomeniku padlim na Ledini v Radvanju. Sloves­nost pa bo ob 13. uri pri Mariborski koči na Pohorju, kjer je zaključek po­ti. Na slovesnosti pričakujejo tudi predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, ki naj bi imel slavnostni govor, člana predsedstva dr. Matjaža Kmeclja in druge.

S Kanjavca na Prehodavce
Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta v četrtek 30. maja smučala z zahodne­ga vrha Kanjavca naravnost na Preho­davce. To so zahodne vesine, na vrhu nekak širok greben, ki se razširi v vesino, na koncu pa zoži v ozebnik. Da bi ta smuk pred njima že kdo opravil, nimata podatkov (če kdo kaj ve, se priporočamo za sporočilo), ocenila pa sta ga S6+, S6/5, VI, 500 m; ključno mesto je nekje na sredi. S Prehodavcev sta smučala v Zadnjico, nekako do višine 1200 m je bilo snega (skupna višinska razlika ok. 1400 m).
Ob vzponu (po isti smeri) zjutraj je bilo ledeno, in čakala sta do 12. ure (na južnih straneh je treba seveda manj), da se je sneg dovolj zmehčal.

F. S.

Štirikrat osem tisoč
Danes ob 11. uri bodo v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljub­ljani, na Tomšičevi 12. predstavili knjigo Vikija Grošlja »Štirikrat osem tisoč«. S svojo novo knjigo se Viki Grošelj spominja že nekaj več kot pol­drugo leto »starega«, toda zanj in za ves naš alpinizem nadvse pomembne­ga dosežka: v manj kot letu dni se je v okviru akcije 8000+ povzpel kar na štiri samostojne osemtisočake. Sedaj, ko se je vrnil s Kangčendzenge, pa ima za seboj že vzpone na devet od skupno 14 osemtisočakov.

Cene Griljc na Denaliju
Nikdar ni prekasno, si je mislil Ce­ne Griljc, ko sta s Stanetom Klemencem razpravljala o vzponu na najvišjo goro Severne Amerike, 6194 m visok Denali, bolj znan kot Mount McKinley. Klemenec je pot dobro poznal že od lanskega poskusa in vse je šlo kot namazano. 14. maja sta odletela iz Zagreba, dva dni kasneje pa sta že bila v Talkeetni na Aljaski. Potem pa dalje na ledenik, do višine 4300 m, koder sta si privoščila dan počitka. Vreme se je izboljšalo in v torek 21. maja, neka­ko ob 6. uri sta začela z zaključnim vzponom. In malo po četrti popoldan je bil Cene Griljc (57), dolgoletni načelnik kamniške postaje GRS, bil pa je tudi vodja odprave na Lotse Šar in še marsikaj, dobro razpoložen že na vrhu. Žal mu je bilo le, da je moral Stane odnehati. Klemenc, ki je bil sicer dobro pripravljen, je dva dni kasneje še enkrat poskusil, toda pri­merno vreme mu ni bilo več usojeno. Denali, čeprav (v primerjavi s hi­malajskimi vrhovi) ni pretirano visok, se menda ubrani povprečno vsaj polo­vici obiskovalcev, delež tistih, ki se sami ne vrnejo z njegovih pobočij, pa nenehno narašča (bliža se 5%); največ jih ugonobi mraz. Sicer pa tudi ni čudno, prihajajo od vsepovsod, med izkušene alpiniste se mešajo psihično, fizično in tudi tehnično preslabo pri­pravljeni »turisti«, ki manjkajoče sku­šajo nadomestiti z vzponom na »ekspedicijski način«, potem pa pride do vremenskega preobrata ... Za vzpon (po normalni smeri in za primerno pripravljenega) mora biti dovolj 5-6 dni, ne pa se izčrpavati tudi po pol meseca in več.

FRANCI SAVENC

Čiščenje v gorah
Planinska zveza Bosne in Hercego­vine nas je obvestila, da bodo člani njihovih PD svetovni dan zaščite člo­vekovega okolja 5. junij počastili z iz­leti v gore. Izlete bodo posvetili čišče­nju okolice planinskih postojank in počivališč.

Obširno in ilustrirano
Lanski vzpon domžalske naveze Ja­nez Jeglič - Silvo Karo prek 1300 m visoke zahodne stene Bagiratija III (6454 m) še vedno odmeva v alpini­stičnem svetu. Znana španska revija Desnivel, ki spada v skupino najbolj luksuznih, je namenila kar devet stra­ni članku, ki ga je napisal Karo. Zače­nja z njunima portretoma in dvostran­skim plezalskim posnetkom. Veliča­sten je tudi (vse v barvah) posnetek stene, ki ga je za več kot stran. Ne manjka tudi shema smeri z ocenami.
Silvo Karo, ki je takoj po povratku s trekinga po Nepalu odšel predavat v španijo, je še povedal, da je uredništvo njun vzpon ocenilo kot izredno dejanje, jugoslovanski alpinizem pa imajo za enega vodilnih v svetu.

Spet Hrvatski planinar
Na 16. redni skupščini Planinske zveze Hrvatske so sprejeli novi statut in vrsto pomembnih odločitev. Zveza se bo sedaj imenovala Hrvatski planinarski savez. Funkcija predsednika HPS bo poslej ločena od funkcije predsednika izvršnega odbora HPS, njihovo glasilo se ne bo več imenovalo Naše planine, vrnili so mu staro ime (od 1898 do 1949) »Hrvatski plani­nar«. Predsednik HPS je prof. dr. Ma­rijan Nahžekovič, finančni minister v hrvaški vladi, podpredsednik prof. dr. Zoran Gomzi, predsednik 10-članskega IO HPS pa himalajec (in predsednik Planinske zveze Zagreba) Dar­ko Berljak.

F. S.

Pogled v notranji svet
Okrog naselja Ornans v vzhodni Franciji so številne neizkoriščenih ste­ne, ki pa bodo v prihodnosti še velike­ga pomena za športno plezanje. Za sedaj je tam najtežja smer Tai (8c), že nekaj časa pa tu aktivno pleza Jean Christophe Normand, ki je odličen solo plezalec. V začetku tega leta je v področjih La Breme in Beaume-les-Dames sam opravil vzpone v petih smereh težavnostne stopnje 7a do 8a, februarja pa je soliral smer La Tentation (8b). Jean Christophe je s soloplezanjem zasvojen tako moč­no, da o njem piše knjigo. Po njego­vem soliranje ni samomorilska utvara, temveč pogled v notranji svet, v svoje pravo bistvo.

  03.06.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti