Delo, Šport: ... Jeseni v Himalaji veliko odprav, a malo uspešnih

Elizabeth Hawley nam je posredovala pregled odprav za Nepal in tibetanske mejne gore — Zahodni greben Everesta odbija vse napade
LJUBLJANA - Seznami himalajskih odprav, ki jih pripravlja v Katmanduju Elizabeth Hawley, so vsako leto daljši in pestrejši, čeprav vsebujejo le najosnovnejše podatke. V zadnjem (obsega 12 strani A4 formata) je zajetih kar 92 odprav na 30 vrhov. Točno število udeležencev (še) ni znano, vemo le, da so bili alpinisti na vrhu le 70-krat. Če upoštevamo, da so bili člani nekaterih odprav tudi po večkrat, pomeni da letos jeseni delež ni kaj prida visok. Pa še ena značilnost je: izjemno veliko je nacionalno mešanih odprav.
Ama Dablan (6812 m), švicarsko-nemško-britanska odprava je opravila štiri ponovitve, tri francosko-švicarska, po eno pa francosko-švicarska in francosko-italijanska; 87.-94. pristop, vsi po JZ grebenu. Vse odprave so uspele, nekaj udeležencev je bilo tudi po dvakrat na vrhu. J Anapurno (8091 m) je oblegalo kar 10 odprav. Boningtonovo smer v J steni so ponovile tri odprave: M. Jarosza. v kateri so bili udeleženci Poljske, Belgije in Italije, K. Wielickega (Poljaki, Nemci, Portugalci, Belgijci in Britanci) celo trikrat, pri če-mer sta bili uspešni tudi Wanda Rutkiewicz in Ingrid Bayers in sovjetska, potem ko se je odpovedala Japonski smeri v isti steni. Na vrh je (po Nizozemski smeri) prišla le sovjetska naveza iz njihove druge odprave.
Na Anapurni III (7937 m) nista uspeli dve, na Anapurni IV (7525 m) pa tudi vsaj dve, o tretji (beograjski, Milenko Savič) pa Hawleyeva ni mogla dobiti podatkov. Na Anapurni Dakšin (7219 m) Američani niso uspeli, so pa Japonci po JZ grebenu (19. pristop). Na Baruntseju (7129 m) sta se skušali dve odpravi, ki tudi nista poročali. Britansko-nepalska odprava je opravila prvi, Francosko-nepalska pa drugi pristop na malo znani Brikuti (6364 m). Na Čamlangu (7319 m) so bili uspešni (5. pristop) Britanci. Japonsko-nepalska odprava pa je bila prva na Čeo Himal (6820 m).
Kar 13 odprav je poskušalo na mejni Čo Oju (8201 m). 88. pristop sta 25. septembra po zahodnih vesinah opravili kar dve odpravi, švicarska z nepalske, mednarodna pa s tibetanske strani. Pri 89. pristopu je bila soudeležena tudi Rutkiewiczova, ki ima za seboj sedaj že osem osemtisočakov. Ob njej so jeseni uspele na tem vrhu, ki ima skupno že 99. pristopov, še štiri alpinistke.
Na Daulagiri (8167 m) sta bila opravljena le dva (51. in 52.) pristopa, španske in japonske odprave. Vseh šest odprav je poskušalo po Normalni smeri (SV grebenu), razen ene japonske (voditeljica Yuka Endo), ki pa je po doseženih 5750 m v V steni tudi odšla na SV greben, kjer so odnehali pri 8000 m. Rutkiewiczeva je s tovariši iz Poljske in Avstrije na tej smeri odnehala že pri 7100 m.

Neponovljivi Zahodni greben Everesta
Everest (8848 m) je »gostil« kar 14 oprav. Toda le dve sta uspeli. Španska (126. pristop) ter sovjetsko-ameriška dvakrat, obe po Klasični smeri čez Južno sedlo. Za nas pa je še posebej zanimiva mednarodna pod vodstvom Aleksandra Lwowa, ker si je izbrala »naš« Zahodni greben. Toda tudi ta odprava, kot že številne pred njimi, je odnehala, in sicer 2. oktobra pri 7600 Jugoslovanska smer, ima torej še naprej daleč najdaljši seznam neuspešnih poskusov ponovitve neke že preplezane smeri.
Gangapurna (7455 m) je odbila dve odpravi, Tarke Kang (7193, Glacier Dome) pa eno. Na Hanging Glacieru (Tripura Hiunčuli, 6553 m) so bili kot prvi znani Dough Scot s tovarišem ter Indijka Sharavati Prabhu. Kang Guru (6981 m) je doživel 12. pristop. Uspela je italijanska odprava. Na Kangčendzengi (8586 m), ki so jo spomladi tako lepo »obdelali« naši, nista uspeli dve odpravi, prav toliko kot na Langtang Lirungu (7234 m). Lotse pa po vzponu Česna in sovjetskih alpinistov prek J stene, kakor kaže, ni več zanimiv. Le Američani so poskusili iz Zahodne globeli.
Makalu (8463 m) še naprej nekaj velja. Španci so opravili dve ponovitvi grebena Kukuczke; 34. in 36. pristop, ob tem pa še 17. in 18. pristop na Kangčungtse (7678 m). Po Kukoczkini smeri je uspela tudi druga španska odprava (35. pristop). Loretan in Troillet sta poskušala v »enem zadnjih velikih problemov« — zahodni steni Makaluja. Po doseženih 7800 m sta se preorientirala na Francoski raz in po njem 2. oktobra hkrati s Španci uspela. Po SZ vesinah so uspeli tudi Japonci; 38. in 39. pristop.
Manaslu (8163 m) je bil cilj štirih odprav, uspela pa je le mednarodna (37. pristop) po SV steni. Nemci so opravili 10. pristop na Numbur (6957 m), Švedi pa odnehali na Nuptseju (7855 m). Pumori (7161 m): deset odprav in 11 pristopov, od 62. do 72. Vsi so uspeli po Normalni smeri, JV stena z V grebenom. Tudi Tiličo (7134 m) je imel precejšen obisk. Štirikrat so bili na njem Švicarji s Poljaki, enkrat pa Francozi. Tukuče (6920 m) ima sedaj 17. pristopov. Zadnjega so opravili Japonci (SZ greben), pred njimi pa so bili na vrhu Francozi. Letos edina odprava češkoslovaških alpinistov (pa še to so pripravili skupaj z Italijani) pa je pod vodstvom Jirija Novaka 10. oktobra segla 8200 m v JV steni nam dobro znanega Jalung Kanga (8505 m). Več jim zaradi vremena ni bilo dano.

FRANCI SAVENC

Jubilej posvetili preventivi
Avstrijska služba za varnost v gorah je pripravila posvetovanje o varnosti z vidika pravnika, pedagoga, zdravnika in znanstvenika
Osnova za obravnavo in analizo nesreč so točni in zadostni podatki o nesreči. V Avstriji uporabljajo žandarmerija, GRS in smučarska zveza enoten vprašalnik. Podatkov je mnogo, pomanjkljivi pa so kriteriji obdelave. Uporabnost izsledkov v preventivne namene je različna. Statistika sama po sebi opozarja, da nesreča ne počiva. Operativni podatki o vzrokih in poteku nesreče dramijo podoživljanje in so zato v preventivnem smislu zelo koristni, morajo pa biti kvalitetni; podatki o poteku reševanja za preventivo niso pomembni.
Pravo sicer res tudi v gorah in na smučiščih išče kršilce utečenih norm in pravil, vendar je znano, da so tu kršitve v ogromni večini nenamerne. Gornik in smučar se škodnega obnašanja ponavadi niti ne zavedata, kaznivi grobi prekrški in malomarnost so razmeroma redek pojav. Spričo tega strah pred kaznijo v gorah le malo pripomore k preventivi. Nasprotno pripisujemo velik učinek sodni obravnavi, ki natančno rekonstruira dogodke, poišče vzroke in opiše potek nesreče.
Športni pedagog nima prav lahke naloge. Človeka mora prepričati, da ni lastnik, temveč souporabnik narave, v kateri ne sme iskati maksimalno dosegljivega, ampak tisto, kar njemu in naravi ne bo škodovalo. Udejstvovanje v naravi je povezano s tveganjem in naj bi tako tudi ostalo. Zelo učinkovita sredstva preventive so dober nasvet in izkušnje; kar zadeva poslednje so možnosti z usmerjenim treningom izredno velike, a še premalo izkoriščene (možnosti v naravi in z računalniško vodenimi simulacijami).
Na področju samozaščite pred plazovi ima vse večjo preventivno vrednost laično ugotavljanje stabilnosti snežne odeje s snežnim klinom (podobnost z norveško metodo). Znanost je ugotovila, da izsledke te preiskave snežne odeje v ustaljenih vremenskih razmerah lahko prenesemo tudi na razširjeno območje kraja, kjer smo opravili preizkus.
Kaj lahko stori medicina, da bi bilo manj smrtnih nesreč v plazovih? Predvsem to, da odkrito pove: Zelo veliko ljudi v plazu umre že po nekaj minutah, ker jim snežna gmota onemogoči dihanje, četudi je zrak na voljo. To včasih tudi prepreči možnost preživetja v podhlajenem stanju, saj prizadeti prej umre, kot bi se mogel podhladiti. Drugače kot v drugih nesrečah so žrtve plazov običajno razgledani, dobri gorniki in smučarji. Očitno jih znanje in dobra oprema ter zanašanje na hitro rešitev zavajajo k prevelikemu tveganju. Zares učinkovito pa je samo tole pravilo: nesrečo preprečimo, preden v njo zabredemo, še preden smo na snežišču! Ne smemo ji dati priložnosti da udari!
Športna medicina terja, da upoštevamo biološke omejitve. Veliko nesreč je posledica neustreznega zdravstvenega stanja prizadetih. Na videz povsem običajen zdrs ali padec je lahko posledica kapi, povečanega krvnega tlaka, angine pektoris, nenadnega krča, neprilagojenosti na višino, infarkta.
Nekdo lahko ves dan brez težav premaguje zmeren napor, malce večji obremenitvi pa bo podlegel.
Upoštevajmo svoje zdravstveno stanje. Pred velikimi napori zahtevajmo pregled, po potrebi v obremenjenem stanju. Poživila so strup, tudi zdravila lahko na gori delujejo uničujoče.

PAVLE ŠEGULA

Mladim plezalcem podelili pokale
Končano je letošnje tekmovanje mladih za pokal Slovenije — Najboljši bodo šli na SP
TRŽIČ — V soboto je bila v telovadnici osnovne šole Bistrica pri Tržiču zadnja letošnja tekma pokala Slovenije za mlade plezalce. Več kot sto osnovnošolcev se je potegovalo za točke pokala in čim boljšo skupno uvrstitev.
Odlična prireditev, ki jo je pripravil alpinistični odsek Tržič s pomočjo Sreča Rehbergerja, je trajala pet ur, množica gledalcev pa je ves čas vzpodbujala mlade, ki jim je gibanje v vertikali postalo že nekaj vsak danjega. Pri večini plezalcev je opaziti napredek, ki se bo s pravilnim treningom le še stopnjeval. Tako je tudi prav, saj se bo naslednje lete nekaj najboljših lahko udeležilo svetovnega prvenstva juniorjev.
REZULTATI
cicibanke :1. Blažka Klemenčič (ŠkL), 2. Sani Kirbus (ŠkL). 3. Urška Šeliga (Vel) in Katarina Štremfelj (ŠkL), Nataša Dolgan (ŠkL),
cicibani : 1. Aleš Sedovšek (ŠkL), 2. Marko F (Rad), 3. Uroš Grilc (Rad) in Blaž Rant (ŠkL), 5. Jože Gros (Trž)
mlajše pionirke - 1. Jerneja Tratnik (Idr), 2. Lenča Gradišar (Trž) in Rebeka Poček (Rad), 4. Maja Koselj (Trž) in Špela Burnik (Lju),
mlajši pionirji: 1. Jure Burjak (Zir), 2. Urban Švab (Trž), 3. Gašper Eniko (Zir), Urban Premrl (Trž), 5. Janez Kocjančič (Rad), Luka Ropret (Trž) Ervin Šahbas (Vel),
starejše pionirke :1. Martina Čufar (Moj), Jolanda Frelih (Žir), 3. Katarina Strojan (ŠkL), 4. Maja Čonč, 5. Janja Jereb (Žir),
starejši pionirji: 1. Janez Šubic in Blaž Mur (oba Žir), 3. U: Perko (Kam), 4. Davor Velikonja (Idr), Primož Jankovec (Zir), L Čehovin (Lju), Emil Sedušek (Kam) in Gorazd Križnar (Trž).
KONČNI VRSTI RED
cicibanke - 1. Blažka Klemenčič (ŠkL) točk, 2. Sandra Kirbus (ŠkL) 30, 3. Mojca Novak (Jes) 12,
cicibani : 1.Domen Perat (Rad) 40, 2. Uroš Grilc (Rad) 32, 3. Aleš Sedovšek (Šk 32,
mlajše pionirke: 1. Jerneja Tratnik (Idr) 46, 2. Rebeka Poček (Rad) 3. Lenča Gradišar (Trž) po 30,
mlajši pionirji: 1. Jure Burjak (Žir) 40, Gašper Eniko (Žir) 29, 3. Gašper Poljanšek (Žir) 26,
starejše pionirke: 1. Martina Čufar (Moj) 50, 2. Jasna Koler (Idr) 28, 3. Jolanda Frelih (Žir) 16,
starejši pionirji - 1. Anže Šanca (Rad) 30,2. Uroš Perko (Kam)30,3. Davor Velikonja (Idr) 24.

NUŠA ROMIH

ALPINISTIČNE NOVICE

Uspelo predavanje
V sredo je bilo v Cankarjevem domu spet zanimivo planinsko predavanje. Predstavila se je letos najuspešnejša odprava »Kanč '91«. Nagovor je imel Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva PZS, ki je potem - kot vodja odprave — pripovedoval še o Nepalu in poti. Marko Prezelj in Andrej Štremfelj sta posebaj orisala svoje tri vzpone, še posebaj na južni vrh Kangčendzenge, za katerega sta pred nedavnim v Franciji dobila letos najvišje alpinistično priznanje »Zlati cepin«. Uroš Rupar nas je seznanil s svojim solo vzponom na srednji vrh, Vanja Furlan pa z dramatičnim vzponom, ki sta ga s Počkarjem zaradi poslabšanja vremena morala zaključiti malo pod (še vedno deviškim) vzhodnim vrhom Kumbakarne. O vzponu naveze Božič-Grošelj na osrednji vrh in poslednjem vzponu Frantarjeve in Rozmana, pa je »govoril« kar video, ki ga je (za splitsko TV) pripravil Stipe Božič.

FRANCI SAVENC

S smučmi v Turčijo in Iran
Na potovanja v daljne kraje še posebno če si zamisliš kaj posebnega se je potrebno pravočasno in temeljito pripraviti. In če jih je več, se marsikaj bolj pripravi in lažje uresniči. To je tudi vodilo Marjana Ostermana (061) 59-067), ki zbira interesente za alpinistično-smučarski pohod v turške in iranske gore spomladi 1992. Pravi da bi rad smučal z Ararata in/ali Demavenda, pa še katerega vrha, morda tudi tam na perzijskem jugu.

Alpinistična šola v Kranju
Alpinistični odsek Kranj bo svojo letošnjo alpinistično šolo začel 19. t. m. ob 18. uri v prostorih PD Kranj. Vodja šole bo Andrej Prinčič.

T.Č.

Najstarejši med uspešnimi
Znani španski himalajski kroničar Xavier Eguskitza, ki sicer živi v Veliki Britaniji, je pripravil še eno zanimivo preglednico. Zbral je podatke o himalajcih, ki so se povzpeli na kak osemtisočak potem, ko so že dopolnili kot 50 let. Kar 25 jih je zbral! Najstarejši je za sedaj Andreas Loferer iz Rosenheima (Nemčija), ki se je rodil 16. 12. 1919, na Manaslu pa se je povzpel 9. 5.1981, star torej le nekaj manj kot 61 let in pol. Japonski doktor Atsuo Saito je bil star nekaj čez 60, Michiro Nakashima pa 59 let, ko ta se 19. 5. 1990 povzpela na srednji vrh Šiša Pangme (8008 m). Nad 55 let so bili stari še Balthasar Kedler iz Avstrije, Švicar Fritz Luchsinger pa Nemec Gerhard Schmatz, Jordi Pons (Španija) in Richard Bass (ZDA).
Američan Richard Bass, ki se je 30. 4. 1985 povzpel na Everest, je bil najstarejši na tem vrhu do letos (popolnega pregleda žal še ni). Verjetno najpomembnejši vzpon je opravil Kurt Diemberger, ki se je povzpel na zahtevni K2 (8611 m) in na njem preživel tragedijo avgusta 1986, ko je imel že 54 let in pol. Fritz Lucsinger se je 1965 povzpel na Lotse, 1980 na Daulagiri, aprila 1983 pa je umrl star 62 let med poskusom vzpona na Siša Pangmo (8027 m).
Pa še ena zanimivost. 1989 je angleško-irska skupina veteranov poskušala opraviti prvi pristop na Jaonli (6632 m) v indijski Himalaji. Mike Bans je imel celo 66 let, Joss Lynam pa 64 in srčno slabost. Za letos so napovedali nov poskus.

Na Everest za 19.800 DEM
Summit Club pri DAV (Nemški alpinistični zvezi) vabi na komercialno odpravo, katere cilj je Everest s tibetanske strani. Odprava bo že v dneh od 17. aprila do 6. junija 1992. In cena? 19.800 DEM.
Za tiste, ki tega (tako ali drugače) ne zmorejo, pa nudijo tudi lagodno potepanje po Palmi. Spomladi in jeseni, za 15 dni po 2380 DEM, ob tem da (čarterski polet, 750-900 DEM) ni vključen. So pa dobri opisi možnosti v zadnji, decembrski številki Bergsteigerja.
Agencija Menninger pa skuša pritegniti »tiste vmes«. Popeljejo vas na Kilimandžaro, 2874 DEM za 10 dni, skupaj s Mount Kenijo pa za 3868 DEM (17 dni).

Karta Everesta s smermi
Redki so zemljevidi, ki bi imeli vrisane tudi smeri alpinističnih vzponov. In če gre vrh vsega še za Everest, je karta še posebej zanimiva.
Karto je pred nedavnim izdala Swiss Foundation for Alpine Research v sodelovanju s Bostonskim znanstvenim muzejem. Prvo izdajo (National Geographic Society 1988) so nekoliko dodelali, predvsem pa dodali tibetanska imena v »zgornji del« karte. Karta (v merilu 1:500.000, velikost 59 cmx92 cm), ki je izredno plastična in v vsakem primeru zgleden primer »planinskega zemljevida«, ima na hrbtni strani (povsem nov) dodatek: izrez osnovne karte povečan na merilo 1:25.000 v vrisanimi smermi na Everest, Lotse, Nuptse in Čangtse z osnovno faktografijo (Mini zgodovina prvih vzponov 1953-90 ima naslov).
Za Everest so v celoti predstavili 14 smeri (in variant), od prve prek Južnega sedla (1953), do nedokončane (dosegli so le višino 8400 m) po SV grebenu iz leta 1988. Smeri so oštevilčene kronološko, tako da je naša po Z grebenu na petem mestu. (V njenem opisu je prav lepo brati pravilno natisnjena imena naših alpinistov, z vsemi šumniki!). Smer Toma Česna prek J stene Lotseja ima številko 24, zadnja, na Čangtse pa 43. Pomembno je še, da so vrisi in podatki večkrat preverjeni, kontaktirali so z vodji vseh odprav in sodelovali so številni specialisti z vsega sveta. Čeprav se že oglašajo taki, ki jim manjkajo vrisi tudi manjših variant, predvsem po nedokončanih poskusov, je to vendarle izjemno delo.

Terra mistica Bogdana Kladnika
Multivizijsko predavanje Bogdana Kladnika o kraškem svetu Slovenije in Hrvaške poznajo že številni v Sloveniji. Toda sedaj ima pripravljeno prenovljeno kolekcijo s Slovenijo v ospredju. Začel bo danes ob 19. uri v Domu španskih borcev (Moste, Zaloška 61), kjer bodo predstavili tudi njegov knjižni prvenec z enakim naslovom Terra mistica.
Kanjoni, soteske, stolpi, naravni mostovi, kraški izviri, slapovi, reke in jezera, predvsem pa podzemlje — prečudovite tvorbe, ki jih je Kladnik uspel res enkratno ujeti s fotoaparatom, so sedaj več kot kvalitetno (po zaslugi tiskarne Mladinska knjiga) predstavljene tudi na papirju. Tudi knjiga bo za vse ljubitelje neokrnjene narave vredna vsaj ogleda. Je tudi podpora zelenemu (ekološkemu) turizmu: ljudje naj vidijo, kaj imamo in kje. Avtor ni pretirano naklonjen množičnemu turizmu in splošno znanim lepotam, Postojnska jama s svojimi svetovnimi čudesi npr. sploh ni našla mesta v njegovi knjigi; veliko je lepšega, predvsem pa še vedno prvo¬bitnega in predvsem to predstavljam, pravi.

FRANCI SAVENC

Zadnja tekma v Škofja Loki
Na umetni steni v Škofja Loki se bo 22. t. m. končal letošnji slovenski pokal v športnem plezanju. Tekma v Škofja Loki bo šesta po vrsti in končne zmagovalce v članski in mladinski konkurenci bomo dobili po seštevku štirih najboljših (kot to predvideva pravilnik podkomisije za športno plezanje pri KA PZS) rezultatih. Zadnje tekmovanje v organizaciji Plezalnega kluba iz Škofje Loke se bo v nedeljo, 22. t. m., začelo ob 10. uri s kvalifikacijami, finalni del najboljših pa se bo začel ob 16. uri. Zbor tekmovalcev je ob 9. uri v dvorani Poden, izolacijska cona pa se zapre pol ure pred pričetkom tekmovanj.
Prijave je potrebno poslati do vključno 16. t. m. na naslov Športna zveza Škofje Loke, Podlubnik 10, 61220 Škofja Loka. Štartnina znaša 250 SLT, ki jo morajo odseki plačati na ž. r. PK Škofja Loka št. 51510-621-16-05-1630113-13301/44 s pripisom »za tekmo Loka 91«.

T. Č.

V BiH je ceneje
Planinske postojanke v Bosni in Hercegovini so bile vedno nekoliko cenejše od naših. Pa vendarle: prenočišča za člane planinske organizacije so te dni po 30 do 100 din, čaj in kava po 5 do 10, poln penzion pa po 200-300 din, pri čemer še poudarjajo, da so obroki zelo obilni. Škoda je le, da še nimamo snega, tarnajo turistični delavci in da ljudje ne morejo do bencina. O denarju pa nič!?