Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Začetek Slovenske planinske poti (2. del)

Gorenjski glas - Jelena Justin: Prečenje Pohorja - Planinska transverzala bo prihodnje leto praznovala 60 let. Povezuje Maribor in Ankaran, zato je na začetku treba prečiti štajerskega zelenca: prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca.

Ker smo prvi dan začeli precej pozno, smo prvo noč na Pohorju prespali v Ruški koči na Arehu. Drugi dan prečenja Pohorja bo časovno najdaljši, saj bomo za hojo porabili dobrih 8 ur, postelja pa nas bo čakala v Ribniški koči. Če bomo čakali na zajtrk v koči na Arehu, bomo začeli hoditi precej pozno, saj hrano strežejo od 8. ure dalje.

Od koče nadaljujemo po asfaltirani cesti, ko nas smerokaz za Bojgot in slap Šumik usmeri levo. Hodimo po gozdnem kolovozu, vmes tudi izgubimo nekaj višine. Prečimo gozdno cesto in nadaljujemo v smeri Šumika. Praktično ves čas izgubljamo višino. Sestopamo po gozdu in v bližini Tinčeve bajte spet prečimo cesto. Skozi strm gozd se spustimo do ceste, ki pripelje iz Osankarice, in že smo v Bojgotu. Območje je zavarovano, kot naravni park, kjer je sicer prepovedano kampiranje, a je bilo na sotočju potokov Majland in Črnava kar nekaj šotorov. Naravni park je zato, ker je v bližini Pohorski pragozd, ki meri 58 ha. To je površina, kjer se še nikoli ni sekalo in kjer rastejo edinstvene rastline. Če se spustimo ob potoku Lobnici do slapu Šumik, je pred nami 24 metrov padajoče vode, še nižje pa so štirje slapiči. Spust do slapu je tehnično najzahtevnejši del poti na Pohorju, saj si z jeklenicami pomagamo prek zahtevnega skalnega preloma. Pot je vedno spolzka in ta del poti odsvetujem vrtoglavim in neizkušenim.

Ob slapu se vrnemo nazaj do ceste ter nadaljujemo po cesti, ki zavija desno. Malce naprej od ovinka se v gozd odcepi strma kolovozna pot. Nadaljujemo po kolovoznih poteh v smeri markacij. Najprej mimo Miznega vrha, 1340 m. Pot naprej do koče pod Klopnim vrhom poteka skoraj po ravnem, skozi gozd, kjer lahko opazujemo čudovito travo živo zelene barve, kar daje slutiti, da se približujemo bolj močvirnatemu terenu. Kmalu se nam z leve strani priključi pot, ki prihaja z Osankarice. Višje stopimo na makadamsko cesto, po kateri se spustimo do koče na Klopnem vrhu. Koča je trenutno (junij 2012) v fazi prenove, kar pa ne vpliva na možnost prenočevanja in postrežbe. Na zunanji strani koče je tudi žig, tretji žig, ki ga dobimo na Pohorju. Do sem smo potrebovali 3 ure oz. 4, če smo si ogledali še slap Šumik. Vrnemo se nekaj korakov v smeri prihoda, nato zavijemo desno v gozd in se v 15 minutah povzpnemo do Klopnega vrha, 1340 m, globoka skritega v osrčju pohorskih gozdov, brez razgleda. S Klopnega vrha nadaljujemo proti Koči na pesku. Najprej dosežemo močvirnato območje Skrbinsko borovje, kjer prevladuje šotni mah. Pot je mestoma precej blatna, poteka pa ves čas skozi gozd, v varni senci. Ta del poti je dokaj položen, bolj kot ne izgubljamo višino. Ko dosežemo cesto, ki iz Oplotnice pelje proti Lovrencu na Pohorju, se naša steza na drugi strani križišča zapodi desno v gozd. Še malo in smo pri Koči na Pesku, turistični koči, kamor se da pripeljati z avtomobilom. Od Koče na Klopnem vrhu do sem smo potrebovali dve uri. Od koče se po asfaltirani cesti spustimo do mašinžage, kjer se iztekajo rogelska smučišča. Pri jezeru zavijemo levo, prečimo leseno brv in se začnemo vzpenjati proti - vsaj meni - najlepšemu delu Pohorja, Lovrenškim jezerom. Strmine je za 30 minut, ko se pot izravna, z leve strani pa se priključi pot z Rogle. Področje Lovrenških jezer med nizkimi borovci skriva občasno celo prek 20 jezerc. Tla so nepropustna in jezerca se obnavljajo le ob deževju. Zaščiteno območje povezuje lesena pot, z razglednika pa je čudovit razgled.

Od Lovrenških jezer se napotimo naprej do Ribniške koče. Izgubimo precej višine in dosežemo obširno travnato območje Planinko. Višino izgubljamo vse do prevala Šiklarica, 1300 m, ko se gozd spet postavi pokonci. Vzpenjamo se na Jezerski oz. Ribniški vrh, 1537 m, na vrhu katerega stoji mogočen spomenik padlim borcem NOB. Z vrha sestopimo do ceste in se sprehodimo do Ribniške koče, kjer nas čaka zaslužen počitek.

Nadmorska višina: max. 1537 m
Višinska razlika: ok. 500 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 1 zvezdica

Jelena Justin

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46065

Novosti