Delo, Šport: ... Na ajdovski plezalni steni prva Lukančičeva in Slabe

Četrta tekma za pokal Slovenije v športnem plezanju — Velika ude­ležba najboljših — O zmagovalcu odločala hitrost plezanja
AJDOVŠČINA - V soboto je bila v ajdovskem športnem centru letošnja četrta članska tekma v športnem plezanju. Na razgibani umetni steni so se pomerili vsi najboljši slovenski in hrvaški plezalci, najuspešnejša pa sta bila Metka Lukančič in Tadej Slabe. Priza­devni organizatorji so pripravili odlično prireditev, ki je navdušila množico gledalcev.
Dopoldanskih kvalifikacij se je udeležilo trideset plezalcev in sedem plezalk. Oba najboljša v moški konkurenci Vili Guček in Tadej Slabe sta dosegla vrh smeri, kar šest plezalcev pa se je uvrstilo na četrto mesto, zato je bilo pričakovati hud fi­nalni boj za točke pokala. Med ženskami je Marija Štremfelj znova dokazala premoč nad mlajšimi tekmicami, vendar je v finalu izgubila svojo prednost.
V finale se je uvrstilo pet ple­zalk in deset plezalcev. Deset metrov visoka stena, prepredena s previsi in strehami različnih di­menzij je bila pripravljena na končno preizkušnjo. Najprej so se pomerila dekleta, tokrat pa je bila najuspešnejša 22-letna Trboveljčanka Metka Lukančič. Za malenkost je premagala drugo uvrščeno Mirando Ortar, na tretje mesto pa se je uvrstila Simona Škarja.
Pri fantih je že nastop prvega pokazal, da je že vstopni previs eden ključev smeri. Močno raz­maknjeni oprimki so terjali skrajno naporno plezanje po rokah, težko kombinacijo gibov in do vrha napeto plezanje. Tadej Slabe in Vili Guček sta znova dosegla isto višino, zato je o zmagovalcu odločal čas plezanja.
Rezultati - ženske - 1. Lukan­čič (Trbovlje), 2. Ortar (Soški AO), 3. Škarja (Železničar), 4. Štremfelj (Kranj), 5. Vencelj (Železničar), 6. Čufar (Mojstra­na), 7. Oblak (Vrhnika), moški - 1. Slabe (Matica), 2. Guček (Trbovlje), 3. Leskošek (Mati­ca), 4. Jamnikar (Matica), 5. Ži­dan (Matica), 6. Grom (Vrhni­ka), 7. Mejovšek (Šaleški AO), 8. Vezovnik, 9. Kalan (Kranj), 10. Žagar (Škofja Loka).
Skupni vrstni red - članice: 1. Ortar 90 točk, 2. Lukančič 80, 3. Štremfelj 44, člani: 1. Slabe 81, 2. Mejovšek 57, 3. Guček 52, pri mladinkah vodi Nataša Stritih, pri mladincih pa Stanko Židan.

NUŠA ROMIH

Pokal Slovenije za mlade plezalce
Začenja se jesenski del tekmovanja v športnem plezanju za osnovnošolce
LJUBLJANA - Začenja se jesen­ski del tekmovanj v športnem pleza­nju za osnovnošolce. Tolikšne udelež­be prav gotovo ni pričakoval nihče. Petih spomladanskih preizkušenj se je udeležilo več kot sto mladih plezalcev iz osemnajstih slovenskih osnovnih šol, vsi pa že nestrpno pričakujejo zadnji dve, ki bosta v Ljubljani in Tržiču.
Otroci tekmujejo v šestih kategori­jah: cicibanke in cicibani (letnik 1980 in mlajši), mlajše pionirke in pionirji (letnika 1978 in 1979) ter starejše pi­onirke (letnika 1976 in 1977), prijavi pa se lahko vsak, ki se je s športnim plezanjem že pobliže spoznal.
Tudi na šesto tekmo pokala, ki bo v nedeljo, 10. novembra, ob 10. uri v telovadnici gimnazije Lj.-Šentvid, so vabljeni vsi mladi plezalci. Pod okri­ljem podkomisije za športno plezanje pri PZS je celotno organizacijo prev­zel Srečo Rehberger, ki bo do 1. no­vembra zbiral prijave na naslov: Podlubnik 72, Škofja Loka. tel: 064-622-432. Prijavi je potrebno dodati doka­zilo o plačilu štartnine (150 SLT) na žiro račun RZS, Dvoržakova 9, Lj, št.: 50101-678-17016 s pripisom »Po­kal Slovenije za mlade«.
V skupni razvrstitvi pokala v posa­meznih kategorijah vodijo: Blažka Klemenčič iz Škofje Loke, Domen Perat iz Radovljice, Jerneja Tratnik iz Idrije, Jure Burjak iz Žirov, Martina Čufar iz Mojstrane in Anže Šonca iz Radovljice.

NUŠA ROMIH

Iz športnega plezanja
Kratka smer v Mišji peči z ime­nom Truplojedka (prvi splezal Mejovšek in ocenil 8b oz. X) je doživela še dve ponovitvi. Po vzponu Roka Žaklja sta jo pono­vila še Bojan Leskošek (AAO) in Marko Lukič (AU Kozjak). Lukičevo mnenje glede ocene je, da smer zasluži oceno največ 8a (JX+/X-).
Prav tako kratka smer Biokil (težave okoli 7c) v Bohinjski Beli ima od prvega vzpona še dve po­novitvi. Opravila sta jo Marko Lukič in Tomo Česen (AO Kranj, Iskra Commerce). Česen je med ostalim v Bohinjski Beli ponovil še Ekosistem (8a), v levem delu stene splezal še eno novo smer z imenom Mango (okoli 6b+ oz. VII +) ter opravil prve solo vzpo­ne v naslednjih smereh: Intermezzo (6b oz. VII), Belanska (6b+ oz. VII + , 28 m), Horoskop (6c + oz. VIII + ) ter zelo priljubljeno Lady (7a + 7b oz. VIII + /VIII+, IX-).

Jaka Čop, še na mnoga leta
V soboto je v Rodinah pri Žirovnici slavil 80-letnico življenja naš najbolj znani planinski fotograf Jaka Čop. Kdo ga ne pozna vsaj po imenu in njegovih delih? Pripravil je štiri knjižne albume fotografij: Svet med vrhovi (1962), Raj pod Triglavom (1969). Viharniki (1970) in V kralje­stvu zlatoroga (1989). In kolikim je prikazoval svoje zbirke diapozitivov. Z zbirko »Zlatorog« je predaval tako rekoč po vsej Sloveniji, posebno rad se je oglašal na osnovnih šolah. Raz­nih posamičnih objav njegovih foto­grafij, pa najbrž ne bi preštel nihče.
Rodil se je na Jesenicah, kjer je hodil tudi v šolo in ker so imeli doma
kavarno, se je izučil za natakarja. To­da kmalu se je zaposlil v Železarni, kjer je ostal vse do upokojitve. Pred tem, vmes in še potem, pa je hodil po gorah; največ po Julijcih in Karavan­kah, neznane pa mu niso tudi tuje gore. In ves čas je fotografiral. Siste­matično je iskal motive, lovil prave trenutke in arhiviral posnetke. Nešte­tokrat nam je pomagal iz zadrege, ko smo potrebovali kak posnetek.
Jaka, še na mnoga leta, da bi ti zdravje še dolgo služilo in da bi nas še dolgo osrečeval, s svojo kamero pa tudi besedo. In da bi se Ti končno uresničila želja predstaviti nam še Trento.

FRANCI SAVENC

Alpinizem šport razvitih
Ob predavanju Vikija Grošlja 9X8000 m je nagovoril prisotne zna­ni alpinist Tone Škarja.
Kaj nagne človeka k načrtu, preple­zati vseh 14 osemtisočakov, torej naj­višjih vrhov zemlje? Kaj pomeni to zanj, kaj za nas Slovence?
Od štirinajstih najvišjih jih je Viki Grošelj preplezal 9. To je devet zvezdnih trenutkov, za katere vemo vsi, devet kratkih hipov, ki bodo osta­li zapisani kot zmage, ki postajajo zgodovina - vse tisto vmes, tista dol­ga in naporna plezanja, nevarni sesto­pi, strahovi, porazi in - še širše - pri­prave, čas negotovost - vse to pa ostane nekje zadaj v spominu, počasi se zarisuje v gubah, v laseh, v globini oči. Kako povedati to, kako na dan s to težo, da bi razumeli tudi drugi - da bi razumeli, česar niti sam dobro ne razumeš. Kajti vrh je le trenutek, ko ni treba več narediti nobenega ko­raka gor, a tudi še nobenega v negoto­vost vrnitve. Trenutek niča, ki pa je na koncu VSE.
Da preplezaš toliko vrhov, moraš biti ciljem zavezan na dolgi rok - ne­kako moraš po njih usmerjati življe­nje. Nesreča in neuspehi smejo biti le motnje - kot posamezne luknje na dolgi cesti, ki jih je treba jemati s pa­metjo. Sicer je vožnje hitro konec. Cilj mora biti vrnitev, le tako lahko poskusiš znova.
Večina človeških uspehov, pravza­prav poti do njih, je tlakovana z odre­kanji, delom, trpljenjem. Vzpone v Himalaji vrednotimo z ocenami, češ, to je dobro za naš alpinizem, za Slovence, za našo deželo. Zastavek v tej borbi je visok - lastno življenje. Ob resničnosti človeškega življenja - posebno ob njegovi izgubi - pa postanejo pojmi kot naš alpinizem.
Teh vprašanj človek še ni razrešil. Pogled navzgor, pogled za obzorje, vprašanje KAJ JE TAM, ga vodi na vrhove, v vesolje, a pelje ga tudi nazaj k samemu sebi.
Za splošno in praktično rabo so ta­ka razglabljanja nekoliko odveč. Po­membno je, da se Slovenci izkažemo v svetu, ki je krut in priznava pravico do obstoja samo sposobnim in uspeš­nim. To šolo intenzivno delamo prav zdaj. Alpinizem je sicer bolj simbolič­nega kot praktičnega pomena, a ni igre, ki bi bolje ponazarjala zakonito­sti življenja samega. Zato je alpinizem šport razvitih narodov. Že zdavnaj ni več le romantično potikanje po samot­nih kotičkih. Vse bolj je poseganje po nemogočem. Slovenci se ukvarjamo z alpinizmom 200 let, 50 let smo iz naših sten izrinjali tujce, oziroma jih prehitevali s prvenstvenimi smermi, zadnji 2 desetletji smo v najožjem svetovnem vrhu - povedano prozaično, dobivamo zlate in srebrne kolajne v Himalaji. O materialnih sredstvih za te uspehe bi bilo težko govoriti - podobno bi bilo tarnanju. Mlad narod smo in nekako še nismo povsem prišli do spoznanja, da brez nič ni nič tudi v kulturi, športu, umetnosti torej v »nadgradnji«. Ob porajanju mlade­ga slovenskega kapitalizma naj spom­nim le na nekdanjega »kranjskega« kapitalista Žiga (Sigmunda) Zoisa, ki je - čeprav nemškega porekla - fi­nanciral in usmerjal naše »razsvetljen­ce«: Linharta, Vodnika, pa botanike, slikarje. Nič od tega ni potreboval za svoje gozdarstvo, rudarstvo in žele­zarstvo. A brez njegove zavesti, kaj je dobro za to deželo in njene ljudi, ne bi imeli ne prvega slovenskega pesnika in ne prvega dramatika. Potem ne bi imeli niti tega Cankarjevega doma, ker tudi Cankarja ne bi bilo, da bi ga po njem imenovali.
Od tedaj je minilo že skoraj 200 let, a ob Vikijevem predavanju naj nam ostane v spominu tudi to, da karkoli pomembnega naredi kak Slovenec na kateremkoli področju, je dobro za nas vse. pa če se tega zavedamo ali pa ne. To je dejstvo.

TONE ŠKARJA

V steni Marmolade
Marko Prezelj. Tomaž Juvan in An­drej Zabret (vsi AO Kamnik) so 5. in 6 t. m. plezali v južni steni Marmolade in pri tem ponovili (z nekaj varianta­mi) znano smer Moderni časi. V spod­njem delu, pred prečnico, so plezali nekoliko višje od originalne smeri (in niso bili prvi, saj je bilo tudi nekaj klinov). Bivakirali so na polici, na­slednji dan naredili še nekaj raztežajev variante, malo pod vrhom pa zavili v varianto Exstrem. Ob stiku s smerjo Gogne pa so nadaljevali zaradi moč­nega vetra kar po slednji. Razmere v steni so bile dobre, čeprav je bila skala zaradi novozapadlega snega na policah ponekod mokra. Plezali so 13 ur.
Naslednji dan pa sta Prezelj in Za­bret ponovila še smer Constantini - Apolonio v Tofani (VII-, dvakrat, Al).

AO Rašica
Andrej Gaspari je v navezi z Matja­žem Ocepkom (oba sta člana AO Ra­šica) prosto ponovil Beli raz (VII + ), in Steber (VI+ ) v steni Dedca. V Koglu sta opravila verjetno 2. ponovitev smeri Broadway (VII, Al).
Skupaj z Ložarjem (AO Matica) je Gaspari v severni triglavski steni po­novil spominsko smeri Boruta Berganta (VII-. AO), s soplezalcem pa še smer 3P v steni Dolgega hrbta (VII-,A0).

Slavje za Sonjo Mašero
Tržaški planinci so pred dnevi s pre­prostim, toda prisrčnim slavjem poča­stili 80-letnico svoje častne predsedni­ce dr. Sonje Mašera. Ob tem so se spomnili tudi 45-letnice obnovljenega delovanja Slovenskega PD Trst, ki je ves čas od nasilne fašistične ukinitve leta 1927 pa do osvoboditve moralo delovati ilegalno.

RR: Norveška
Pri munchenski Bergverlag Rudolf Rother je izšla edicija Bernharda Pollmanna »Norwegen«. Vodnik klasič­nega formata (11 cm x 15 cm), ki ima 464 strani, 51 barvnih fotografij, 14 barvnih krokijev, pet preglednih kart je namenjen trekerjem - popotni­kom, planincem, smučarskim teka­čem in podobnim ljubiteljem narave. Cena je 44,80 DEM.

DAV Summit Club
Summit Club pri DAV (Am Perlacher Forst 186, D-8000 Munchen 90) pripravi vsako leto vrsto atraktivnih (profesionalno vodniških) akcij. Za prihodnje leto npr. načrtujejo odpra­vo v Tibet in na Everest. Trajala bo od 17. 4. do 6. 6., udeleženci pa bodo morali plačati po 19.800 DEM (v kar seveda ni vključena osebna oprema, priprave ipd.). V čilensko Patagonijo, točneje skupino Paine, bodo vodili v času od 13. 11. do 1. 12. za 8980 DEM, v kanadske gore (22. 7. do 9. 8. in od 24. 8. do 6. 9.) pa za 8780 DEM. Na najvišji grenlandski vrh Mt. Forel (3360 m) se bodo podali v dveh skupi­nah, od 12. 7. do 30. 7. in od 26. 7. do 13. 8.; cena 6980 DEM.

Kapelica bo prihodnje leto
Pred tremi leti je dozorel sklep, da na Kredarici znova zgrade kapelico. Nalogo je prevzel dovški župnik Fran­ce Urbanija, ki ga - ne brez vzrokov - imenujejo tudi »Aljaž konca 20. stoletja« in zgrajena naj bi bila že letošnjega avgusta. Toda - nekaj seje zapletlo z oblastmi, nekaj so dodala različna tolmačenja, prišla je vojna ... in otvoritev so prestavili na avgust 1992, ko bo 95. letnica Aljaževe ka­pelice.
Stara kapelica je merila 12 kvadrat­nih metrov, tloris nove pa bo 38 kva­dratnih metrov. Stala bo nekako 20 m severovzhodno od Triglavskega do­ma, njen zadnji zid (to je bilo zadnje, kar so letos še uspeli zgraditi) pa bo pravzaprav škarpa ob začetku pobočja Kredarice.

Zgornja Savinjska dolina
EPSI, podjetje za turizem, propa­gando in fotografijo d. o. o. (63331 Nazarje 22) je našo vodniško literatu­ro obogatilo z novim delom - Zgor­nja Savinjska dolina. Toda to ni kla­sični vodnik, kakršnega smo bili vaje­ni doslej: trde platnice, klasična veza­va, nekoliko večji format (11,5 cm x 20,5 cm), številne, tudi barvne ilu­stracije in nekoliko drugačna vsebina. To ni ne planinski ne turistični vod­nik, čeprav bo vsakdo v njem našel obilo zanimivega. Različni avtorji so v njem predstavili vse ali skoraj vse, od sakralnih spomenikov, rastlinstva, živalstva ... do planinstva, jam in ar­heoloških najdišč.
Vodnik je že v prodaji (590 SLT), mi pa ga bomo ob priliki še podrobneje predstavili.

F. S.

Visoke Tatre
Ernst Hochberger, rojen v Liptovu, ki pa že od 1945 živi v Nemčiji, je eden najboljših poznavalcev Tater in sploh Slovaške. Lani jeseni je zaključil svoj »veliki projekt«, kompleksni gorniški vodnik »Die Hohe Tatra«, ki je nadgradnja leta 1977 izdanega. Prvi del (830 strani) predstavlja Slovaško, II. in III. zvezek pa Tatre in gore, ki se nanje navezujejo na jugu. Vodnik, ki zajema tudi poljski del Visokih ta­ter, vsebuje ob opisih planinskih poti tudi izbor plezalnih smeri in komplet­ne smučarske informacije. Posebnost je njegov »atlas«, zloženka 285 kart, skic in shem v tretjem delu. Ne manj­ka tudi indeks oseb. Omeniti velja še, da je tudi prvi vodnik po Tatrah, ki je izšel leta 1842, v nemškem jeziku.

F. S.

Koledar Slovenija 8000
LJUBLJANA — Na fotografijah posameznih mesecev so prikazani tisti vrhovi na katerih so slovenski alpinisti v bližnji preteklosti dosegli pomembne uspehe. Na sliki Kangčendzenga (8586 m).