Delo, Šport: ... Doslej samo anonimen odmev na alpinistično sezono 90
Sprotne ocene alpinističnih dosežkov niso in ne morejo biti dokončne — Še zmeraj nam manjka poštena sprotna konfrontacija
LJUBLJANA — Neredko sem že poskušal spodbuditi odmeve na naše ocene alpinističnih dosežkov. Samo spremljanje pisanja in kritiko piscev (oz. njegovih ugotovitev) v zaprtem krogu, brez možnosti, da brani svoja stališča, mislim, da ni sprejemljivo. Časi, ko smo bili veseli, če se je kjerkoli pojavila kaka vestička o alpinizmu in potem, ko smo se zadovoljili le z naštevanjem dosežkov, — so upajmo dokončno za nami. Toda — poštena in sprotna konfrontacija stališč, javna in odkrita ter odprta s konkretnimi podatki in primerjavami, nam žal še vedno manjka.
Prihodnje leto bo minilo že 25 let, odkar se ukvarjam s tovrstnim pisanjem, a doslej pravzaprav še nisem doživel odkritega ovrednotenja mojega pisanja. Ob bežnih opombah, o kakem pomanjkljivem ali prezrtem podatku (vesel sem tudi tega, da se razumemo) dobivam kvečjemu taka ali drugačna namigovanja.
Zadnje »opozorilo« pa je (spet) anonimno. Nekdo mi je poslal fotokopiji iz dveh ameriških revij in priložil mojo oceno »Doslej najuspešnejše leto za naš alpinizem«, objavljeno pred štirinajstimi dnevi. Z nekaj rdeče, modro in zeleno podčrtanimi stavki, klicaji ... in no comment!
Fotokopij bi bil vsekakor zelo vesel, če bi jih le prejel na drugačen način, saj mi ni dano, da bi se lahko naročil na vse, kar me zanima ali kar naj bi poznal. Toda zakaj anonimna pošiljka? Bil sem že na tem, da vse skupaj vržem v koš, potem pa sem se premislil. Bi se nekdo (čeprav po dosedanjih izkušnjah domnevam, da se te »akcije« ni lotil povsem sam, verjetno preveč veselil kako me je ugnal, mi zaprl usta ... Glas o tem pa bi se tudi širil, in ker bi se prenekateri ne poglabljal v njegove »argumente«, bi propadel še en poskus uveljaviti ocenjevanja našega alpinizma.
Če ni v ozadju kaj drugega, bodi pošten in javno pokaži svoje adute!
V tistem delu ocene, kjer sem pisal o prvenstveni Slovenski v S steni Mt. Robsona pošiljatelja moti, kakor kaže le zaključek: »To je bil šele prvi ženski vzpon prek te zahtevne stene«.
S prijatelji sem natančno pregledal priloženo kopijo intervjuja (objavljenega v »Rock + Ice«, julij - avgust 1990) s Stacy Allison.
V njem je med drugim res zapisano nekako takole: Severno steno Mt. Robsona sva začela plezati v lepem vremenu, priplezala na vrh, na njem ostala čez noč ... Nista imela ne opreme za bivak, ne hrane, nič (?!) Sredi noči se je začelo neurje ... Tri dni sta nato potrebovala za sestop na drugo stran ... Žal nobenega datuma ali vsaj imena partnerja oz. kakega drugega podatka! Podatka, ki bi mi omogočil preverjanje v literaturi.
Ker pa sem dobil nekaj napisano črno na belem, sem pisal poznavalcem severnoameriškega alpinizma s prošnjo, da mi sporoče, kaj vedo o njenem plezanju ter da mi po možnosti posredujejo tudi njeno izjavo. Takoj, ko dobim jasen odgovor, bom o tem seveda poročal (in ne bo prvič, da bom popravil kak svoj zapis!).
S fotokopijo iz Climbinga 122 je malo drugače. V rubriki Hot Flashes so faktografsko dovolj informativne zabeležke o zimski sezoni v Yosemitih, za katere doslej (številka je datirana z oktober/november 1990) pri nas mislim, da nismo vedeli. Lovelace, Thompsom in Collins so npr. januarja ponovili Zenyatta - Mendatta (VI, 5.7, A5) in Lovelace je marca sam preplezal 11 raztežajev (VI, 5.1-0, A5) dolgo »Smer najkrajše slame«, med smerema Zenyatta - Mendata in Zodiac. Poleti pa je isti sam opravil še prvo ponovitev komaj junija preplezane (Eric Kohl - Walt Shipley) smeri Surgeon General, ki vodi med »Rojen pod nesrečno zvezdo« in Zodiacom. (Mimogrede: Več kot zanimiva je oznaka, ki ji jo je dal po vrnitvi - YDFS ali You’re Dead For Sure if you fall, kar bi po naše morda lahko zapisali tudi (»Čist sigur’n boš guznu /če padeš/«.)
Omembne drugih vzponov in oznake s strani »dobrohotnega« pošiljatelja, pa zadevajo povsem drugo kategorijo vzponov. Croft in Schultz sta npr. popravljala »hitrostni rekord« plezanja smeri Nos in Salathe. Prvo smer sta zmogla v 6 urah in 40 minutah, drugo, naslednji dan, pa v 10 urah in 6 minutah. Potem pa sta obe smeri splezala še v enem. Rezultat: 20 ur (Noro! Še posebej, ker sta plezala v navezi, sočasno). V članku, ki sem ga napisal po povratku Debelaka in Robnika iz ZDA in jo ponovil v inkriminiranem članku, pa je njuna ponovitev smeri Lost in Amerika v El. Capu označena kot: »letos najpomembnejši tovrstni vzpon v ameriških gorah«.
Kdor je malo bolj natančno prebral poskus ocene, je moral opaziti, da se primerjave lahko nanašajo izključno na tehnično plezanje v velikih stenah. (Sicer pa primerjav z vso alpinistično/plezalsko aktivnostjo že dolgo ni več mogoče dajati). Ocena smeri Lost in America v El Capitanu, ki sta jo naša ponovila, je spoštljivih 5.10 za prosto plezanje in A5 za tehniko.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da sta se tudi Debelak in Robnik že v Yosemitih zanimala o pomembnejših vzponih. Spraševala sta sosede v taboru, videla kaj so plezali drugi, obiskala sta našega rojaka, ki živi v bližnjem Berkleyu in (aktivno) spremlja dogajanje na ameriški alpinistični sceni ... Nihče, niti gorski reševalci v parku, s katerimi sta se srečevala, jima žal ni omenil npr. prvenstvene »Najkrajše slame«, ki bi bila - če sodim po objavljeni oceni, ne pa tudi višini smeri idr. - verjetno enakovredna smeri naših dveh.
In če bi vedel, da bom nekoga zbodel v nos samo s tema »polovičkama stavka«, ki v kontekstu celotne ocene niti nimata ne vem kakšne teže, bi ju navsezadnje celo izpustil. V ničemer namreč ne bi razvrednotil ocene: Iztekajoče se leto je za naš alpinizem doslej daleč najuspešneje in to ne le na enem torišču; slovenski alpinizem je v svetovnem vrhu in to na večini najpomembnejših pozornic, od Nove Zelandije do Severne Amerike. Protiargumente tej trditvi pa bom seveda še naprej proučeval z vso resnostjo; želim si le, da ne bi prihajali anonimno, nobene potrebe ni za to, saj se vendarle poznamo.
FRANCI SAVENC
Tekmovanje v Škofji Loki
ŠKOFJA LOKA - Na umetni steni v športni dvorani Poden v Škofji Loki bo tamkajšnji plezalni klub, v nedeljo, 16. t. m., priredil odprto prvenstvo Slovenije v športnem plezanju. Poleg naših tekmovalcev bodo na tekmovanjù sodelovali tudi italijanski in avstrijski predstavniki.
V nedeljo bodo na sporedu najprej kvalifikacije ob 9. uri, popoldan ob 16. uri pa bo na vrsti finale v obeh konkurencah.
V okviru prvenstva za člane, bo v Škofji Loki tudi prvo prvenstvo za osnovnošolce. Tričlanske ekipe iz Jesenic, Radovljice, Tržiča, Kranja in Škofje Loke se bodo med seboj pomerile za sladko nagrado; veliko torto Montana. Ekipe bodo sestavljene na temelju kvalifikacij po posameznih občinah. Tekma se bo pričela ob 14. uri, torej pred velikim finalom odprtega prvenstva Slovenije.
Organizator tekmovanja za osnovnošolce je podjetje Montana iz Škofje Loke, oziroma Srečo Rehberger, eden vodilnih športnih plezalcev pri nas in prvi, ki je od Jugoslovanov preplezal smer z oceno X+. Montana znotraj svojega dokaj širokega področja delovanja pripravlja za mlade marsikaj zanimivega: šolo plezanja, redne treninge na umetnih stenah, serijo tekmovanj v prihodnjem letu, izleta v različne plezalne centre ... Nedaleč od škofjeloške športne dvorane Poden bo v Podlubniku odprta tudi trgovina Montana s poudarkom na plezanju in alpinizmu.
Prav gotovo bo to podjetje s svojim delovanjem močno pospešilo razvoj plezanja pri nas. Končno bodo tudi mladi nadobudneži imeli možnost, da pod strokovnim vodstvom trenirajo in razvijajo svoj plezalni talent.
N.R
Od tod in tam
Gorski reševalci v Tanzaniji
KRANJSKA GORA - S poti po Tanzaniji se je vrnila odprava gorskih reševalcev iz Kranjske Gore in preostalih postaj GRS v Sloveniji. Odpra¬va se je povzpela na 5885 m visoki Kilimanjaro — najvišji vrh Afrike. Pohod proti vrhu so začeli po peš poti do prve postojanke Madara na višini 2700 m, od tam pa so odšli direktno na Horombo Hute, ki leži 3700 m visoko. Zadnja baza pred vzponom je bila na višini 4750 m. Pot iz baze proti vrhu je postajala vedno bolj zanimiva in težka hkrati. Nekateri so krepko čutili višino, poleg tega pa je na poti sijalo sonce, odprava pa je bila slabo zaščitena proti soncu, tako da so bile tudi težave, s sončarico. Ponoči so premagovali najtežji del poti, oviral pa jih je tudi saharski pesek. Po šestih urah hoje so zjutraj prišli na rob kraterja Kilimanjaro. Do Gimans Pointa, ki leži 5684 m visoko in je uradni vrh Kilimanjara, se je povzpelo 15 udeležencev odprave, 7 udeležencev pa se je povzpelo tudi na najvišji vrh kraterja - 5885 m visoki Uhuru Pik. Po polurnem postanku so sestopili nazaj v dolino.
V nadaljevanju, ki je bil namenjen za ogled Tanzanije, so slovenski gorski reševalci obiskali najbolj zanimive nacionalne parke te dežele. Med njimi je znani park Ngore-Ngore. To je krater s premerom 25 km, v njem pa so se nastanile afriške živali in pleme Masai. Ogledali so si tudi nacionalni park Lake Manyar — jezero, ob katerem živijo afriške živali in ptice. Značilna med pticami sta flamingo in žerjav, je pa tudi veliko mrčesa, predvsem muha CC. Po svoje svojevrsten je tudi nacionalni park Tarangiri, saj ima zopet svojo značilno floro. Se najbolj pa je gorske reševalce presenetila obala Bahari Beach, kjer so lepo urejene plaže z značilnimi bungalovi, mivko in palmami.
LOJZE KERŠTAN
Turno smučanje v Franciji
LJUBLJANA - Komisija za stike s tujino PZS bo priredila marca turno smučanje in smučanje v celcu. Vabijo v Francijo, in sicer v Tignes in Val d’Isere, kjer bodo na voljo apartmaji za 4, 5 in 6 oseb. Informacije in prijave (z vplačilom akontacije 1600 din) sprejema pisarna Planinske zveze do vključno 18. decembra.
ALPINISTIČNE NOVICE
Solo v Ospu
Oblak Igor (AS Žiri) je 1. t. m. v Ospu opravil prvo solo ponovitev smeri Vražji Robert z oceno A3. S plezanjem je pričel že dan prej okrog 12. ure in se moral zaradi kratkega dneva umakniti iz stene. S plezanjem je nadaljeval naslednji dan in uspel. Za smer je potreboval približno osem ur.
Zbor primorskih alpinistov
Primorci vas 14. 12. ob 19. uri vabijo v ajdovski dom kulture na zbor primorskih alpinistov. Vsi, ki se nameravate zbora udeležiti, lahko pridete že popoldan na srečanje pod umetno steno v Ajdovščini.
Janez Jeglič - vsestranski plezalec in alpinist
Prav gotovo je eden najbolj vsestranskih plezalcev in alpinistov Domžalčan Janez Jeglič (PAP-INTEL). Letos ima za seboj odlično sezono, ki jo je kronal z osvojitvijo Mount Everesta in tehnično najtežjim vzponom v indijski Himalaji — zahodno steno Bagiratija III. Tudi športno plezanje mu ni tuje. Ima kar nekaj ponovitev smeri zgornje sedme stopnje (francoska lestvica). Plezal je v Ospu, Dolžanovi soteski, pa v Julijskih in Kamniških Alpah. Avgusta je s soplezalcem Praprotnikom v enem dnevu prosto ponovil Pasjo, Perčičev steber, Lahovo in Akademsko. V Vipavski Beli je na pogled preplezal smer Sužnja dinozavra z oceno 7b. Odlična sta njegova solo vzpona v istem plezalnem centru. Na ta način je prosto ponovil Možganski mrk in Razvalino življenja. Obe smeri sta ocenjeni z 7b. Januarja sta s Praprotnikom opravila prvo prosto ponovitev kombinacije smeri Jubilejna in Čopov steber. Smer je visoka 950 m, plezala sta 22 ur, ocena pa je VII + , VII, VI.
Ves čas je sodeloval tudi pri postavitvi umetne stene v Domžalah, načelništvo pa je po šestih letih predal Romanu Pirnatu.
N. R.
Zanimiv prikaz Kilimandžara
Andrzej Wielochowski, Poljak, ki živi v Angliji, je izdal zanimiv prikaz najvišje gore Črne celine. Na eni strani je prikazan masiv Kilimandžara v merilu 1:75.000 in v petih barvah, na drugi pa je tekst (torej vodnik) s prikazom vseh smeri in raznih podrobnosti. Osnovne informacije so kar v štirih jezikih, ob angleškem še v nemškem, francoskem in italijanskem.
Po štirih letih znova na K2
Pred štirimi leti je drugi najvišji vrh sveta terjal krvavi davek. In od tedaj se nanj vse do letos ni posrečilo priti nobeni odpravi, čeprav jih je poskušalo kar 18 (ena je bila zimska). 9. avgusta letos pa je bila uspešna 12 članska japonska odprava in to po novi smeri v SZ (in Z) steni. Pod vodstvom Tomoji Ueka (59) so nad bazo (5000 m, 7. junija) postavili pet višinskih taborov. Iz zadnjega (7950 m) sta prišla na vrh Hideki Nazuka (35) in Hirotaka Imamura (31).
20. avgusta pa je uspela še ameriško-avstralska odprava. Opravili so četrti vzpon prek severnega ostenja in to po Japonski smeri iz leta 1982, ki je imela doslej le eno ponovitev (Italijani, 1983). Na vrhu so bili Američan Steve Swenson in Avstralca Gregory Child ter Gregory Mortimer.
Alpinizem na FTK
Z letošnjim letom se je na Fakulteti za telesno kulturo znova odprla možnost specializacije za področje alpinizma in - prvič - tudi plezalstva. Za prvo skrbi dr. Silvo Kristan, za drugo pa Bojan Leskošek, predavatelji pa bodo tudi zunanji, od vrhunskih alpinistov do strokovnjakov za posamezna področja.
Ob 30-letnici Daulagirija
Pred 30 leti je švicarska odprava pod vodstvom Maxa Eiselina opravila prvi pristop na Daulagiri (8167 m). Letos jeseni, so dosežek ponovili. 30. septembra so bili na vrhu vodja Karl Kobler (35), Peter Röthlisberger (26), Hans Rudolf Rösti (27) in Henry Willi (30). 5. oktobra pa še Helmut Kindele in Christopher Pfistner (26), vsi po Klasični smeri (SV grebenu).
Tomo Česen jutri ponovno v CD
Premierno predavanje Toma Česna, ki je bilo 21. novembra v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, je bilo razprodano v nekaj dneh. in 1500 obiskovalcev je imelo ob računalniško vodeni multiviziji s 320 barvnimi diapozitivi in 16 mm filmu kaj videti. Celotna predstava je naletela na izredno ugodne ocene. Tomo Česen bo jutri, 11. t. m., ob 19. uri ponovno gost velike dvorane Cankarjevega doma. Po ogledu predavanj bo obiskovalcem na voljo tudi knjiga Toma Česna SAM. Avtor bo tudi na voljo vsem, ki bodo želeli njegov podpis.
Poleg predavanja v Ljubljani bo Tomo Česen danes ob 18. uri predaval doma v Stražišču pri Kranju, v sredo, 12. t. m., bo predaval v Ptuju, v četrtek, 13. t.m., pa v Krškem. Povsod na predavanjih bodo obiskovalci lahko dobili njegovo knjigo s podpisom.
Alpinistična enciklopedija SZ
V moskovski založbi Fiskultura i sport so se začele priprave na izdajo njihove prve alpinistične enciklopedije. Temeljito bodo obdelali vse, od predhodnikov današnje organizacije (1872 je bil ustanovljen prvi klub, 1897 še dva ...) do prvih pristopov (1929 so se povzpeli na Kazbek), opreme in podobnega, precej pa bo menda tudi biografskih gesel in seveda fotografij. Nalogo organizacijsko vodi veteran sovjetskega alpinizma Pavel Pavlovič Zaharov.
Cilj: štiritisočaki
Vse širši krog obiskovalcev gora se ne zadovoljuje več samo s posameznimi cilji, žele si serije, zbirke, aktivne »na daljšo progo«. Za cilj si postavljajo transverzale, vzpone na vse dvatitisočake v deželi ... Zadnje čase pa so posebej moderni evropski štiritisočaki. Kar trije specializirani vodniki so že nekaj časa na vrhu lestvice revije Bergsteiger: »4000er - Die Normalwege«, R. Goedeke in založba J. Be: (29,80 DEM), »Leichtere Viertausen der der Alpen«, E. Höhne, založba Bruckmann (36 DEM) in »Vier usender der Alpen«, Dumler/Burkhardt, založba Rother (88 DEM).
Turki vabijo na odpravo
ANKARA — Turška alpinističa zveza (Türkiye Dečcilik Federasyonu s sedežem v Ankari) vabi dva alpinista iz Jugoslavije, da se udeležita mednarodne zimske odprave na Agri Dag (5165 m) ali - po naše — Ararat Odprava bo od 21. februarja do 3. marca prihodnje leto, udeleženci pa morajo sami poskrbeti za stroški prihoda v Turčijo in priti morajo z vso potrebno opremo ter imeti seveda tudi ustrezni vizum.
Tisti, ki se želijo udeležiti te odprave, naj najkasneje do 20. decembra 1990 pošljejo prijavo na naslov predsednika KKA (Bojan Pollak, Trg svobode 5, 61240 KAMNIK). Prijava mora vsebovati osebni list in seznam najboljših vzponov zadnjih dveh let.
Letos le šola plezanja
KAMNIK - Alpinistični odsek PD Kamnik letos ne bo priredil, tradicionalne alpinistične šole, imajo pa šolo (športnega) plezanja, ki jo vodi Tomaž Humar.