Dnevnik - Uroš Šemrov: ... ki ne bo občutila olimpijske slave. Portret - Mina Markovič. Športna plezalka, ki je sezono svetovnega pokala v težavnosti začela z zmago
Športna plezalka Mina Markovič verjetno nikoli ne bo doživela olimpijske slave, kot je nikoli ni trofejni telovadec Aljaž Pegan. Toda Ljubljančan je vsaj imel možnost nastopiti na največjem individualnem športnem tekmovanju na svetu, a nikoli ni ujel izjemno ozke luknje. Ptujčanka te možnosti bržčas ne bo imela, saj se ukvarja s športom, ki ni olimpijski, medtem ko po atraktivnosti in profesionalizmu sodi med najlepše in najtežje športe.
Kakšna krivica se dogaja športu, ki je v Sloveniji izjemno urejen in priljubljen, ker ne dosega olimpijske slave, je bilo večkrat napisano. Navsezadnje ima Mednarodni olimpijski komite svoja pravila igre, po katerih je vsakemu športu omogočen vstop v olimpijsko druščino, če izpolnjuje strogo določene kriterije. S tega stališča gre večji del krivde, da športno plezanje ni na sporedu letnih ali zimskih iger, kamor bi prav tako lahko sodilo, pripisati vodilnim v svetu športnega plezanja. Plezanje je namreč globalen šport, saj se z njim ukvarjajo na vseh celinah, tekme svetovnega pokala in prvenstva potekajo po vsem svetu... Tako tekme v težavnosti, katerim dajejo Slovenci večji poudarek, kot na balvanih so pravi spektakli.
"Čeprav je športno plezanje sorazmerno mlad šport, sem prepričana, da bi si zaslužilo mesto v olimpijski druščini. Žal športniki na to nimamo vpliva, zato se s tem dejstvom ne ukvarjam. Moje delo je, da se poskušam čim bolje pripraviti na tekme in na njih pokazati svoje znanje. Vesela sem za vse športnike, ki so se uvrstili na olimpijske igre. Kolikor mi bo dopuščal čas, bom spremljala njihove nastope v Londonu in za Slovence držala pesti," na temo olimpijskih iger odgovarja Mina Markovič.
Pionirka uspehov slovenskega športnega plezanja je bila Martina Čufar, ki je ob koncu prejšnjega tisočletja, ko je Mina Markovič naredila prve korake v športnem plezanju, postavila visoke standarde. S trenerjem Tomom Česnom, nekdanjim odličnim alpinistom, ki ima največ zaslug za razvoj tega športa v Sloveniji, sta pokazala, kako se je mogoče s profesionalnim pristopom dvigniti med najboljše na svetu. Po Mojstrančanki se je v svetovni vrh prebila Natalija Gros, ki je lani postavila oprimke v kot. Po Škofjeločanki se je dotaknila neba Maja Vidmar, v zadnjem času pa je tvorka največjih slovenskih uspehov Mina Markovič. Uspehov slovenskega športnega plezanja je še precej več, tudi pri moških, ki so po zaslugi Klemna Bečana dosegli zmago svetovnega pokala, toda našteli smo le najboljše predstavnike slovenskega športnega plezanja.
Štiriindvajsetletna Ptujčanka, uspešna študentka psihologije (prihodnje leto bo postala absolventka), se z mislimi na olimpijsko druščino ne obremenjuje. Četudi je prikrajšana slave, ki bi je bila denimo v prihodnjih dneh deležna v Londonu, kjer bi bila eden največjih slovenskih upov za osvojitev kolajne. Mina Markovič je svetovni javnosti večkrat pokazala, kako je s trdim delom prišla na vrh športnega plezanja. Lani je bila skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, letos je naredila še korak naprej, ko je napredovala v balvanskem plezanju. Slovensko publiko je spravila v delirij, ko je aprila letos zmagala na tekmi svetovnega pokala v Logu pri Dragomerju, medtem ko ji je podvig na največji slovenski tekmi v težavnosti v Kranju uspel že prej.
Novo sezono v težavnosti je prejšnji teden Ptujčanka začela z odliko, saj je zmagala na uvodni tekmi v Chamonixu in pokazala, da jo v tej sezoni zanima ubranitev skupne zmage v svetovnem pokalu. "V zimskem času sem odlično trenirala, kar se pozna pri rezultatih. Zavedam se, da tudi tekmice niso počivale, da so napredovale. Toda moja želja je, da na vsaki tekmi pokažem svoje znanje. Le z etapnimi cilji je mogoče priti do skupnega uspeha," pravi plezalka, ki jo zadnjih pet let trenira Roman Krajnik.
"Pred Romanom praktično nisem imela nobenega trenerja. S plezanjem sem se začela ukvarjati z desetimi leti, ko je bila na Ptuju postavljena promocijska stena. Pol leta sem čakala, da je šla ta stena v dvorano, bila je velika štiri krat osem metrov, na njej pa so bile postavljene štiri smeri, na katerih sem vadila eno celo leto. Športno plezanje na Ptuju ni bilo posebej organizirano, počasi pa se je z njim ukvarjalo vse več ljudi. Pred tem sem se poskusila v številnih športih, a ko sem se spoprijateljila s plezanjem, sem vedela, da je to šport, ki me zanima. Ko so prišli še prvi uspehi, sem vedela, da sem na pravi poti," se je začetkov ukvarjanja s športnim plezanjem včeraj spominjala Markovičeva, ki bo imela v tej sezoni še en velik cilj. Septembra bo namreč v Parizu svetovno prvenstvo, na katerem si bo poskušala priboriti prvo kolajno na veliki tekmi. "Nedvomno je svetovno prvenstvo pomembnejša tekma kot nastopi na svetovnih pokalih. Trdo bom trenirala, da bom v Parizu pokazala svoje znanje."
V športnem plezanju se je dvignila tudi starost tekmovalk. "Nekoč so lahko prišle v ospredje tekmovalke, ki so bile stare 16 ali 17 let. Trenutno so smeri takšne, da pride do izraza fizična pripravljenost in posledično izkušnje. Zato se mlajše tekmovalke vse težje prebijejo na vrh, dviga pa se tudi starostna meja tekmovalk."
Uroš Šemrov