Boris Štupar 12.07.1932 07:27 2963 0

Nesreča univ. prof. dr. Jesenka

Jutro (1932): Znani naš znanstvenik se je v ponedeljek nad izvirom Savice hudo ponesrečil.

Ljubljana, 13. julija
Huda nesreča je v planinah zadela univerznega profesorja g. dr. Frana Jesenka.
Z jutranjim brzovlakom se je bil odpeljal v Bohinj, da obišče triglavski narodni park, ki ga je sam ustanovil in najvzorneje gojil. Obiskati je hotel tudi svoje slušatelje, ki tam gori bivakirajo. Med njimi in v priljubljenih planinah se je hotel odpočiti po vseletnem delu. V hotelu »Zlatorog« je obedoval, potem pa krenil na Komarčo. Spotoma, ko si je hotel ogledati neko lepo cvetje, mu je spodrsnilo in zdrčal je kakih 15 m globoko. Ko je drčal navzdol, se mu je glava zarivala v mah, težki nahrbtnik pa ga je tlačil s toliko močjo, da mu je pojemala sapa in da se je napol onesvestil. Ko je naposled začul neke glasove, ni imel toliko moči, da bi klical na pomoč in je samo vzdihnil.
Nad izvirom Savice sta ga ob pol 16. našla dva hrvaška turista, ki sta javila nesrečo »Zlatorogu«. Upravitelj hotela g. Dobravec je poklical na pomoč še nekaj vojakov obmejne čete in z združenimi močmi so ponesrečenca spravili v hotel, kjer sta mu nudila prvo pomoč zagrebški zdravnik g. dr. Pfeifer in g. dr. Vacek iz Bohinjske Bistrice.

Vest o nesreči splošno znanega znanstvenika ter stalnega triglavskega gosta se je hitro razširila. Kmalu potem, ko so ponesrečenca prinesli v hotel »Zlatorog«, je za nesrečo izvedel tudi bližnji prijatelj ponesrečenca, g. Vinko Vernik. Prišel je v hotel po cigarete za svojo družbo, ki je počivala v bližini. Ker so zgodaj zvečer privatne telefonske govorilnice zaprte, je upravitelj lovskega dvorca Nj. Vis. princa Pavla omogočil telefonsko zvezo z Ljubljano, odkoder je v rekordnem času dobrih dveh ur prispel reševalni avtomobil pred »Zlatorog« ter odpeljal ponesrečenca, katerega je spremljal g. Vernik, v ljubljansko bolnišnico.
Poškodbe profesorja g. dr. Jesenka so hude, a pacijent se je ves čas še šalil, ko je pripovedoval o svojem nesrečnem naključju. Zdravniki so odredili, da mora imeti popoln mir, ker mu vsako vznemirjanje škoduje; želja vseh, ki poznajo g. prof. Jesenka in vedo ceniti njegovo delo, je pač, da bi si opomogel in popolnoma okreval.

Zvečer so nam na naše vprašanje sporočili iz bolnice: »Stanje g. dr. Jesenka še vedno nevarno, pacient je pri popolni zavesti, subjektivno se počuti relativno dobro.«

Jutro, 14. julija 1932