Janez Pikon: Skriti in tihi svet svizcev na gorskem in s cvetjem bogatem travniku, kamor le bleda sled travne stezice vodi vzhodno pod Prevalski Stog, do roba stene z dvoje vrhov, ki dokaj prepadno padata v globino in skrbno bdita nad mirno in opuščeno planino. 
Pozvanjanje kravjih zvoncev na planini Krstenica (1655 m) nas spremlja, ko nadaljujemo pod razglednim zahodnim predelom Krsteniškega Stoga (1879 m), nad dnino Podogradi (1510 m), do višje ležeče planine Jezerce (1720 m), odkoder dokaj veličasten pogled na današnja cilja zahodno nad planino in Jezerskim prevalom (1945 m), da slutiti o lepo doživetem in skritem kotičku, južno pod Prevalskim Stogom (2075 m). Od korita na planini in preko studenca, ki je bil do višjega zbiralnika za vodo v preteklosti povezan z lesenimi cevmi, nadaljujemo zahodno in južno pod steno Adama, ob z rušjem poraščenim vrhom (1815 m). Že nam pogled beži na široko sleme Prevalskega Stoga, ko nas bledo travnata stezica vodi do Mišeljskega prevala (1995 m) in pripelje na teme razgledne gore.
Meglice na obronkih gora posredno opozorijo na pogled in ponudijo ogled bolj bližnjih vrhov in travnika v smeri dveh blago izstopajočih vrhov. Severno in z ruševjem poraščena Eva (2019 m), ter travnati z gorskim cvetjem posejani Adam (2012 m) na vzhodnem robu širokega slemena gore sta samostojna vrhova, ki sta pripeta ob široko sleme Prevalskega Stoga, ki se zahodno zaključuje z Mišeljskim prevalom, vzhodno pa z vrhovoma strmo pada do Jezerskega prevala in nižje do planine Jezerce. Obisk dveh vršičev zahodno nad planino Jezerce je bilo posebno doživetje za vse nas, posebno in nepozabno so si poraščeno Evo in golega Adama, nasmejanih obrazov vtisnili v spomin tuji planinci, naključje je pač hotelo, da so se nam pridružili na eni od naših gorskih poti.
Adam in Eva sta tudi večja skalnata stožca sredi travnika na Jezerskem prevalu (1945 m) zahodno ob Jezerskem Stogu (2039 m), preko sedla drži steza s planine Pod Mišelj vrhom (1683 m) do planine Jezerce (1720 m). Legenda ohranja zgodbo iz davne preteklosti.
Zastonj sta s prelaza klicala in klicala, nihče ju v viharju ni mogel slišati, od nikjer ni bilo odziva. Groza ju je prešinila, onemela in otrpnila sta, pa okamnela, naslednjega dne pastirji in planšarice s planine Krstenica ženó krave na pašo nad planino Jezerce, ko začudeno zazró na prelazu okamnelega viteza in njegovo gospó.
Pri Rjavi Mlaki sva bila z Gašperinom ob 11 uri; jezero ima pitno vodo. Skalovje okoli jezera je pokrito s temno rjavim palom, tako tudi dno jezera, odtod ime … Legla sva na trebuh in gledala v neznansko globočino, skoraj ni mogoče gledati stojé pódse, joj kak bi zalučil en kamen v brezdno … Poleg je Mali Triglav, ki se pa zdi kakor gorski hrbet. Od njega nekoliko nižje pa Prevalski Stog 2075 m, Eva in Adam brez kote in še neki vrh, katerega Hohemwart ni zapisal … Hohenwart še dodaja »da vrh Triglava odtod ni trivoglat, kakor se vidi iz daljave, pa tudi ni triglavat, kakor kaže njegovo ime, marveč ima dve plati kakor piramida.« Ves popis Hohenwartov je docela točen, do vrinjenega stavka o Vršacu ob Kanjavcu, ki je očitno napačen. Točka, kjer so stali Hohenwart, Vodnik in dr., je pač kota 2357 m, t. j. prevala Hribarice. Odtod se ne vidi Vršac, pač pa vsa vrsta od Triglava do Tosca preko Velske doline … Napačna je tudi trditev, da se odtod vidita poleg Triglava skalnata stožca Adam in Eva, ki stojita pod Jézerskim Stogom 2040 m nad Malim Poljem.
Vir: Planinski vestnik (1927), Henrik Tuma
Janez Pikon