Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Dva ministra na Triglavu

ponedeljek, 5. avgust 1912, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 936

Slovenec (1912): Kakor smo že poročali, bivata že dalje časa na Bledu minister za javna dela dr. Otokar Trnka in gališki minister krajan Vladislav pl. Dlugosz. Od tu delata izlete po krasni blejski okolici. Pred tednom dni sta bila vrh Golice in sedaj sta obiskala tudi Triglav.

V petek, dne 2. avgusta, zju­traj sta se z avtomobilom odpeljala iz Bleda v Mojstrano; spremljali so jih deželni šolski nadzornik dr. Anton Primožič z Dunaja, ki je bil navdu­ševal za triglavsko turo, njegova hčer­ka gdčna. Mila Primožičeva, ministerialni tajmik dr. Korubnki z Dunaja in profesor Pajk iz Ljubljane.

Zjutraj je vreme v Mojstrani slabo kazalo; a ministra se nista dala opla­šiti. Družba je šla skozi Kot; spotoma se je vedno bolj vedrilo: Rjavina in Vrbanova špica sta bila popolnoma čista in tudi nad Karavankami se je dvignila megla; posamezni sončni žarki so že prodirali skozi oblake. Odlična gosta sta občudovala prekrasno okolico, ki je postajala čimdalje bolj slikovita. A v Peklu je nebo zopet otemnelo in ko so prestopili na Triglavsko planoto, se je vlil dež in začelo je silno treskati krog Triglava. Pred hudo uro so pohiteli v Dežmanovo kočo. Nevihta je šla kma­lu mimo, a dež ni jenjal; navzlic temu je šla družba naprej, da pride še pred nočjo v »Triglavski dom« na Kredarici, kamor je bila namenjena. Prekoračili so veliko snežišče pod Kredarico in ob pol 8. uri so dospeli v »Triglavski dom« (2515 m) »Slovenskega plan. društva«. Sredi ostalega občinstva, katerega je bilo oni večer mnogo na Kredarici, sta se ministra do 11. ure neprisiljeno zabavala v družbi svojih spremljevalcev ter dveh odbornikov »Slov. plan. dru­štva«, gospodarja Korenčana in bla­gajnika Šušteršiča. Vsi planinci v koči so bili prav dobre volje.

Naslednjega dne, 3. avgusta, zjutraj je bil Triglav še v meglo zavit; proti pol 6. uri jo je sever razgnal in nad bleščečim oklepom snežišč ter ledu so se dvignile strme stene kralju vseh slovenskih gora. Ob sedmih je družba odrinila iz »Triglavskega doma«; še nekaj utrud­ljivih korakov preko mela pod Malim Triglavom in začelo se je potem pleza­nje v živi skali. Obe ekscelenci sta se izkazala prav spretna v tem poslu, če ravno je to bila prva plezalna tura v življenju. Vrh Malega Triglava sta počivala. Veličasten je bil pogled v Vrata, preko vse Triglavske planote, na gore v Krmi, v Bohinj ter na Karavan­ke; daleč onkraj gorenjske ravnine sta štrlela vrhova Šmarne gore iznad ljubljanske megle. Škoda, da je megla zakrivala bolj oddaljena gorovja in da so se na potu proti vrhu vedno bolj megle podile krog triglavskih sten in zapirale razgled. Ob pol devetih je družba dospela na vrh Velikega Triglava, razgled je bil slabši kakor na Malem, a oba ministra sta bila prav dobre volje. Eno uro sta ostala na vrhu, zapisala svoje ime v spominsko knjigo in gosp. Korenčan ju je fotografiral ob Aljaževem stolpu. Še drugi turisti in turistinje so se zbrali vrh Triglava in vsi skupaj so se vrnili po isti poti na Kre­darico. Med vsemi je zavladal pristni planinski humor, posebno tedaj, ko se je dala na eksponiranem mestu v ska­lah Malega Triglava vsa družba z ministroma fotografirati.

»Triglavskem domu« je ministra v imenu odbora »Slov. plan. društva« prisrčno pozdravil predsednik dr. Fr. Tominšek. Ekscelenci sta se zahvalila za iskreni sprejem ter sta se zelo pohvalno izrazila o izvrstni postrežbi ter o prijaznih spalnih sobicah »Tri­glavskega doma«, ki odgovarjajo po praktični in lični opremi vsem zahte­vam alpskega hotela. Blagovolila sta društvu podariti po 100 K za pospeševa­nje društvenih namenov. Opoldne sta se s spremstvom po prisrčnem slovesu napotila v Bohinj. Po ravnokar dodela­ni novi stezi »Slov. plan. društva« je šlo hitro dol na Krmsko sedlo in na­prej k Vodnikovi koči (1800 m). Tu so se dvignili oblaki, ki so nekaj ur ležali nad gorami, in ministra sta občudovala krasoto Velega polja, najlepše planine na Gorenjskem. V koči so izročili ministroma v imenu »Slov. plan. društva« dva prekrasna šopka planinskih cvetk. S težkim srcem se je družba ločila od Velega polja; a mudilo se je v dolino. Medtem se je popolnoma zvedrilo; bil je krasen popoldan. Ob pobočju Tošca, ki slovi po bogati flori, je šla družba na Uskovnico in po lepih gozdih v Srednjo vas. Tu je duhovni svetnik župnik Janez Berlic povabil družbo v župnišče in ji postre­gel z okrepčilom. Ministra sta se zahva­lila za prijazni sprejem in izrazila svo­je občudovanje nad prekrasno lego te pristno planinske vasi sredi bujnega zelenja. Ob pol osmih zvečer se je druž­ba z avtomobilom odpeljala domov; vožnja po romantični soteski pri Je­reki ter po Štengah je bila lep za­ključek triglavske ture. Ob pol devetih sta bila ekscelenci na Bledu. Pokrajin­ski čari Triglavskega gorovja so napra­vili globok vtis na ministra, ki sta se izrazila, da je po njiju prepričanju ču­dovita lepota Kranjske še vse premalo znana po sveta.

Slovenec, 5. avgust 1912

eXTReMe Tracker