Alpinistični razgledi (1996), Iz tujih revij, Mnenja: Kdaj je vzpon uspešen in kdaj vzpon ni vzpon? To sprašujem zato, ker se pojavljata dve različici odgovora na vprašanje, kaj pomeni preplezati goro.
Šolsko mišljenje je: če umreš med sestopom po uspelem vzponu, potem nisi preplezal gore. Po drugi strani pa imamo trditve o uspehih na Šiša Pangmi, kjer je bil preplezan centralni vrh, glavni pa ne. Poglejmo dobro stran teh trditev.
Če želijo gorniške organizacije povečati varnost in prestrašiti alpiniste, da ne bi s svojim početjem šli predaleč, bi jim lahko zagrozile, da njihov vzpon ne bo priznan, če se ne bodo vrnili. Alpinisti, ki bodo želeli priznanje svojih organizacij, bodo previdnejši. Po drugi strani pa organizacije ne bodo mogle spremeniti dejstva, da je bil dosežen uspeh svetovne veljave in zgodovinskih razsežnosti; vrh je bil dosežen, alpinisti pa so pri sestopu pomrli, razen seveda, če ne bodo dale posebnega pomena izrazom kot so preplezati, doseči vrh, zabosti zastavo na ... Vendar, ali ne bi to stvari pripeljalo predaleč? Vedno sem mislil, da je eden od razlogov za hojo v gore tudi beg pred velikim bratom, ne da bi na nas prežal še v gorah in nadzoroval vzpone.
Prvina pod imenom varnost je vsekakor zelo pomembna, toda nekateri odmevni uspehi so bili doseženi, ko je bila varnost močno zanemarjena ali celo prezrta. Včasih pravzaprav ima alpinist zgolj srečo, da se vrne. Pravzaprav so se mnoge nesreče zgodile zaradi smole. Ne glede na to, kar bodo nekateri porekli, v alpinizmu mora biti nekaj takšnega, kot je smola, četudi se skrbno držimo pravil. Ali ni nepošteno do tistih, ki so dosegli vrh in umrli med sestopom, da jih označimo kot neuspešne? Ali bi na primer zanikali uspeh Alana Rousa, Julije Tullis in drugih, ki so dosegli vrh K2 (leta 1986), potem pa umrli na poti navzdol. Zamislimo si, da je nekdo našel Malloryja in Irvina, se pravi neizpodbiten dokaz, da sta priplezala na vrh Everesta. Ali ne bi morala biti potrjena kot prvopristopnika? Ali pa če od uspešne naveze dveh plezalcev en umre med sestopom? Mar to pomeni, da je preživeli opravil solo vzpon? Če je tako, potem je veliki poljski plezalec Jerzy Kukuczka moral leta 1986 solirati južno steno K2, kajti njegov partner Tadeusz Piotrowski, ki je umrl med potjo navzdol, se ni vrnil z njim. Čudno.
Po drugi strani, če smo v glavnem, vendar ne čisto popolnoma, dosegli najvišjo točko, ali smo preplezali goro? Morda to ni tako preprosto kot se sliši.
Glavni vrh Šiša Pangme je visok 8013 metrov; centralni vrh je približno štiri metre nižji. Šiša Pangma se pogosto proglaša kot najlažji osemtisočak. Normalni pristop sledi naravni črti naravnost na centralni vrh. Da bi dosegli pravi vrh, moramo približno pol ure od centralnega vrha preplezati kočljiv greben. Mnogi plezalci se zadovoljijo s prvim, in mnogi od njih trdijo, da so priplezali na Šiša Pangmo. Vprašanje je, ali so jo res?
Reinhold Messner je nekje dejal, da je vrh dosežen takrat, ko dosežeš najvišjo točko, in ne takrat, ko si dovolj utrujen, prestrašen, ali pa je pretežko za nadaljevanje. Če ima gora več kot en vrh, med njimi pa je le nekaj metrov razlike, ali nismo preplezali gore, če smo preplezali enega od njih? Morda sta preplezati goro in doseči vrh različna pojma? Morda je preplezana, če smo pravzaprav pustili že vse pod sabo, in je tisto pred nami tako blizu, da pravzaprav ni gotovo, kje je točno vrh. Ali v primeru točkastega vrha, ki je tako majhen, da ne moremo stati na njem? Ali bi na vrh lahko stopili, pa nismo, ker je vršna točka na nevarni opasti? Morda je vprašanje ali bi alpinist lahko dosegel vrh, če je edini razlog, zaradi katerega je denimo obrnil 50 metrov pod vrhom ta, da je pomagal bolnemu ali poškodovanemu tovarišu. Težko bi govorili o neuspehu.
Nimam odgovora na ta vprašanja, niti ne želim omalovaževati dosežkov drugih. Nikoli nisem bil tako visoko, morda si zato vzpon predstavljam drugače.
Morda je ta prispevek nekaj, kar filozofi imenujejo intersubjektivnost. V takem primeru moraš pogledati okoli sebe, če vlada splošno soglasje v odnosu do posebnih okoliščin. Morda vrh ni matematično najvišja točka, ampak nedefiniran prostor okrog nje. Ali bo sosednji vrh lahko štel ali ne, saj je skoraj tako visok kot glavni, čeprav je ločen od pravega vrha. To bomo šele videli.
Morda se nič od tega ni zgodilo in je vse skupaj neumno. Toda če je to neumno, zakaj je neumno? Kakorkoli, to je pomembno za nekoga, kot je Erhand Lorethan, sicer se ne bi vrnil na Šišo Pangmo z namenom, da spleza na glavni vrh.
prevedel Aleš Lipnik
AR 55/1996