Slovenske novice, 28.11.06 – Boštjan Fon: Občina Kranjska Gora je že izdala lokacijsko dovoljenje
Občina Kranjska Gora je že izdala lokacijsko dovoljenje za traktorsko vlako, dolgo slabe štiri kilometre, ki bo zarezala v neokrnjen del Triglavskega narodnega parka nad Mojstrano — Za štirideset glav govedi, ki so na planini tri mesece, bi rili in minirali cesto, da bi jo lahko uporabljala tudi terenska vozila — Gre res za krave ali pa nekomu diši lesno izobilje nedotaknjene oaze v Julijcih?
Dovje – Mojstrana, 27. novembra: Če je verjeti predsedniku Agrarne skupnosti (AS) Dovje - Mojstrana
Maksu Klinarju, je kravam, ki se pasejo na Vrtaški planini, nadvse prijetno: »Vsako leto jih tja gor odženemo od štirideset do petdeset. Na planini je okoli 45 hektarov pašnih površin.« Tako ima vsak član goveje črede svoj hektar sočne visokogorske krme zase. Da bi bilo kravicam še udobneje, člani AS že od leta 1996 razmišljajo o cestni povezavi s planino, saj je zdajšnji dostop iz Mojstrane strm in za govedo menda zelo naporen. Klinar je povedal, da so pred kratkim od Občine Kranjska Gora prejeli lokacijsko dokumentacijo, in tako naj bi se dela pri cestni povezavi Vrtaške planine v prihodnosti oziroma v letu dni, kolikor velja lokacijsko dovoljenje, začela. To za krave pomeni lažji dostop na pašo, toda ali gre pri tem res le za mukice, ki bi si tako prihranile kakšen žulj na parklju?
Oaza
Vrtaška planina, visoka 1462 metrov, je po oceni strokovnjakov s področja naravovarstva z bogato floro in favno eden od najdragocenejših predelov Triglavskega narodnega parka. Po besedah domačinov je po uri in pol dostopa iz Mojstrane mogoče prispeti na enega izmed zadnjih skoraj neokrnjenih predelov parka, saj na planini poleg pastirskega stanu, ki je brez elektrike, ni nič drugega. Vpliva civilizacije ni in že to, da je naseljena s pastirjem in govedom le dobre tri mesece v letu, ne govori v prid zamisli o izgradnji cestne povezave. »Saj to ne bi bila cesta, ki je po predpisih široka tri metre in pol,« tolaži predsednik AS Maks Klinar: »To bi bila traktorska vlaka, ki je za meter ožja od ceste.« Pa bi lahko po tej vlaki vozila terenska vozila? Odgovor predsednika AS je bil pritrdilen.
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor spada traktorska ali gozdna vlaka v vrste pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Po zakonu je opredeljena kot ozek pas zemljišča, utrjen z naravnim materialom, pripravljen za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njegova dolžina do kilometer. Nikjer ne piše, da je te vrste poseg v naravo namenjen dostopu kravje črede na pašo. Po Klinarjevih besedah bi bila vlaka dolga 3,7 kilometra. Zakon za tolikšen odsek predpisuje ne le lokacijsko dovoljenje, temveč tudi gradbeno. Če leži predel, na katerem nameravajo graditi gozdno vlako, na območju, varovanem s predpisi o ohranjanju narave oziroma varstvu kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe, in seveda: v vsakem primeru je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove. Vrtaška planina pa je opredeljena kot varovano območje.
Po predpisih ministrstva za kulturo, ki so jih sprejeli 26. septembra 2005, je med dediščinske kulturne krajine, ki so že registrirane v Registru kulturne dediščine, uvrščenih 146 območij, pod šifro ESD18482, sicer pa je na prvem mestu seznama teh območij zapisano: Mojstrana - Vrtaška planina. Med drugim Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 7/99, 110/02 in 126/03) opredeljuje kulturno krajino kot eno izmed vrst dediščine in poleg še kot eno od varstvenih skupin spomenikov. Podpisnik iz Občine Kranjska Gora je ali precej šlampasto pregledal zakonodajo ali pa namerno spregledal temeljne vsebine in cilje varstva dediščine in s tem tudi kulturne krajine, saj je tam jasno in nedvoumno zapisano, da je treba preprečiti posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine.
Les
Planina, ki je bila že zanimiva kot turistična destinacija, po nekaterih podatkih se je celo smučarski šampion
Jure Košir z domačega balkona oziral k načrtom, da bi tja speljali žičniške naprave, cesto pa bi gradilo podjetje Kompas, diši po nečem drugem. Okolica planine je bogata z lesom, ki bi ga tako lahko brez velikih težav spravili do Gornovega komna, kjer je že cesta. Ta gre nad planino Višek in se priključi cestni povezavi iz Vrat v Mojstrano. Po izgradnji recimo temu traktorske vlake bi sledilo kaj hitro urbaniziranje planine z napeljavo elektrike in izgradnjo objekta ali več, o čemer se že šušlja po Mojstrani in Dovjem. Že s tem, da bi rezali cesto v dokaj nedostopen in strm teren, bi naredili nepopravljivo škodo naravi, morda bi morali ponekod, kjer se skala boči iz zemlje, uporabiti celo dinamit. Cesto bi gradili na območju, kjer so vodne žile za slap Peričnik, zaščiteno naravno znamenitost, Vrtaška planina kot zaščitena dediščinska kulturna krajina, in to na osrednjem območju Triglavskega narodnega parka?
Ne, hvala!
Boštjan Fon
