Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 02.07.1976

Delo, Šport: ... 14 smeri tečajnikov

Sklepnega dela letošnje alpinistične šole AO Ljubljana - matica, ki je bilo preteklo so­boto in nedeljo na Vršiču, se je udeležilo 25 tečajnikov in 21 inštruktorjev. Ponovili so 14 različnih smeri: Radovljiško, Zajedo v Nad Šitom glavi, Debeljakove v Mojstrovki, Kaminski smeri v Veliki in Mali Mojstrovki, SZ raz in Načelniško smer (prva pono­vitev Vinko Mlinar-Brane Kranjc).

Sončna smer
V ponedeljek so člani AO Domžale Grad, Jazbec in Ve­selko opravili četrto ponovi­tev Sončne smeri v Kalški gori.

Šmarnogorci na Korošici
V nedeljo so imeli člani AO Šmarna gora zaključek alpi­nistične šole na Korošici. Tu­di ta, tako kot velika večina vseh letošnjih, je minil z lepo udeležbo (18 članov), ple­zali pa so predvsem krajše smeri v Dedcu in Vršičih.

Prva odprava BiH
V ponedeljek, 12. julija ob 20.30 se bodo z beograjske železniške postaje odpeljali člani I. bosansko hercegovske alpinistične odprave »Pamir 76«. Njen vodja je Muhamed Šišič (28), alpinist s prek 180 vzponi doma in na tujem (Centralne Alpe, Dolomiti, Kavkaz), med katerimi je tu­di mnogo prvenstvenih. Ta čas je tudi načelnik komisije za alpinizem PSBiH. Erol Čolakovič (20) je najmlajši, kljub temu pa ima tudi že prek 100 vzponov. Razen v gorah Jugoslavije je plezal tudi v Alpah. Branimir Maltarič (24) je doslej preplezal okoli 80 smeri v BiH, Dolo­mitih in Vzhodnih Alpah. Z alpinizmom (se ukvarja šele od 1973. Miodrag Rakič (29) ima za seboj okoli 100 vzponov vseh težavnostnih stopenj na ozemlju BIH, Hrvatske in Vzhodnih Alp. Alirizah Vatrenjak (30) je zaposlen v mete­orološki postaji na Bjelašnici, je torej takorekoč stalno v gorah, pleza pa zadnja štiri leta (opravil okoli 80 vzpo­nov).
Peterica sarajevskih alpini­stov se bo udeležila medna­rodnega tabora »Pamir 76«, poskusili pa bi se radi z vzponom na Pik Komunizma. Odprava bo stala v celoti okoli 100.000 din (1200 dolar­jev za vsakega udeleženca znašajo stroški bivanja v SZ), pri čemer pa bodo seveda morali opremo prispevati sa­mi (šotore je posodila naša KOTG).

Velenjčani aktivni
V soboto sta Miha Čurk in Tone Vovk v šestih urah po­novila Reyino smer v Ojstri­ci. Frane Auberšek in Ivan Kotnik sta plezala Ogrinovo smer, Knez-Strozak in Tatja­na Kraševec-Vilič pa so pono­vili Gradišnikovo smer in Pla­te. V nedeljo so vsi skupaj plezali še SZ raz Ojstrice.

Železarji pod Raduho
Pod Raduho bo 10. in 11. julija srečanje alpinistov in planincev združenega podjetja slovenskih železarn. Koroški alpinisti pripravljajo za to srečanje poseben bilten, v ka­terem bodo opisi smeri ta fotografije Raduhe.

Tržičani v Julijcih
Željko Perko in Iztok Tomazin sta v soboto ponovila Schainkovo smer v Frdamanih policah. V nedeljo pa sta Filip Bence in Marjan Gros ponovila smer Juvan-Golob v Zadnji Mojstrovki, kar je ver­jetno druga (če ne celo prva) ponovitev. Borut Bergant in Dušan Markič pa sta tega dne ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku.

AS v Škofji Loki
V nedeljo sta Franci Lan­gerholc in Andrej Rupar ponovila smer Krivic-Runovec v Malem Draškem vrhu (4 ure) in nadaljevala po »Desni sme­ri«. Sporočajo tudi, da bodo že prihodnji teden imeli usta­novni občini zbor alpinistične sekcije v Škofji Loki.

Nizozemci na Istor-o-Nal
Ivo Valič, ki že dalj časa živi na Nizozemskem, nas je obvestil o zanimivi odpravi, ki jo pripravljajo tamkajšnji alpinisti. »Nizozemska hima­lajska odprava 1976«, kot se uradno imenuje, šteje osem članov (vključno zdravnika in snemalca) ter 3 znanstvenike - agronome. Njen proračun zna­ša 5000 dolarjev na udeleženca, v kar je vračunan tudi pri­spevek za vrh (700 dolarjev!), trajala pa bo predvidoma dva meseca.
Alpinistični cilj je Istor-o-Nal, oziroma eden od njego­vih vzhodnih vrhov, in sicer prek vzhodne stene. To steno si je naša odprava (vodja Ivo Valič) leta 1971, ko se je po novi smeri povzpela na vrh (7398 m), temeljito ogle­dala, toda zaradi težke pre­hodnosti in velikega visečega ledenika, pa še težkega pri­stopa do pod stene, v njej ni niti poskušala najti pre­hoda. Nizozemci pa so si tu­di za aklimatizacijo izbrali težak šesttisočak Atak-zom (na stičišču dolin Odren-gol in Atak-gol.
Nizozemci pa so si izbrali tudi zanimive znanstvene ci­lje. Zdravnik, ki je dobil po­sebno štipendijo združenja za športno medicino, bo razisko­val delo srca (tudi med vzpo­nom) s posebno, dokaj zaple­teno napravo. Agronomi (iz inštituta Wageningen) pa bo­do raziskovali rastlinske kul­ture v naseljih najbližje oko­lice, možnosti križanja, vse- stranejše uporabe gnojil, ki jih imajo na voljo domačini, uporabnost umetnih gnojil itd. S tem raziskovanjem bo­do skušali prispevati k boljši prehrani tamkajšnjih prebival­cev.
Odpravo sta podprli obe znanstveni organizaciji, njiho­va planinska zveza, združenje za boj proti boleznim srca, državna loterija in številni posamezniki. Zanimivo pa je, da niso naleteli na skoraj ni­kakršno razumevanje s strani RTV. Pa še to — o jugoslo­vanski odpravi jim skoraj tik do odhoda ni bilo nič zna­nega, čeprav je bila na vrhu druga in ji je menda sledil le še en poskus (1974), o ka­terem pa tudi ni nobenih po­datkov.

Druga bolgarska odprava na Nošak
Takorekoč tik pred odho­dom (3. in 4. julija v dveh skupinah z letalom prek Teherana) so v Bolgariji tudi uradno sporočili podrobnosti o njihovi drugi odpravi na Nošak (7492 m). Prva odpra­va leta 1971 se je končala tragično. Potem je prišlo do precejšnjih sprememb v nji­hovih vodstvih in dolgo časa so se pripravljali: v Alpah, Kavkazu in na Pamirju.
Letošnja odprava ima sko­raj tri tone prtljage, raču­najo na okoli 100 nosačev, za aklimatizacijo iz baze (400m) so predvideli 20 dni, za vzpon tri tabore (5300, 6350 in 7080 m), naskok na vrh pa naj bi opravili dve sku­pini sestavljeni iz osmih alpinistov. Torej — velik na­črt, ki takorekoč zagotavlja uspeh. Tudi število članov (21), med katerimi je večina zaslužnih mojstrov športa in kar šestčlanska rezerva, to potrjuje. Zanimiva je tudi iz­java vodje Ščereva, da takih priprav bolgarski alpinisti še niso imeli. V zadnjih dveh letih, kolikor so trajale or­ganizirane priprave, so imeli tri desetdnevne tabore, v klubih pa so trenirali po šest dni na teden ter sodelovali še na nedeljskih akcijah. Stalno so bili tudi pod zdravniško kontrolo. Opremo ima­jo najbolj sodobno (Salewa, Frendo).

Tragični Huascaran
Sredi junija je ogromen plaz odnesel Carla Domeniga (27) in Raniera Walleferro (33), ko sta nesla opremo iz baze (3800 m) v tabor I v se­verni steni Huascarana (6633 m). Vodja odprave Cortinskih veveric Lorenzi je zato vzpon takoj prekinil in odpra­va se je že vrnila domov.

Brata Štremfelj ponovila Poldačevo
Andrej in Marko Štremfelj ( AO Kranj ) sta v soboto opravila prvo ponovitev Poldačeve smeri v SV steni Frdamanih polic. Plezala sta 8 ur in povedala, da je skala trdna, ocena (V—VI) pa drži. V steni sta pustila en klin. V nedeljo sta v slabih petih urah ponovila še smer Belač-Zupan v Šitah.

18 tečajnikov na Okrešlju
Na Okrešlju je 18 tečajni­kov in pripravnikov plezalo, večina prvič, samostojno. Modec Režkovo smer v Turski gori je plezala ženska naveza Šah-Zelnik. Ciril Debeljak pa je sam ponovil Dušanov in Tschadov steber. Imeli so tu­di delovno akcijo — prenos agregata in kabine žičnice. Palir in Čanžek pa sta v sed­mih urah ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku.

  02.07.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 

Vir: arhiv planID

 

1 komentarjev na članku "AN - 02.07.1976"

Boris Štupar,

Kopiral Genadij, besedilo pripravila Irma

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti