Delo, Šport: ... Škrlatične grede
V petek, 16. t. m., sta Janez Gradišar in Marjan Osterman vstopila v Škrlatične grede z namenom, da nato nadaljujeta po grebenih proti Oltarju in še dalj. Žal pa se je prav tega dne vreme poslabšalo, dotlej ugodne razmere so se bistveno spremenile. Tako sta plezalca v metežu do večera le s težavo preplezala Grede, bivakirala na robu stene in naslednji dan opustila misel na prečenje. Kljub temu sta opravila lepo zimsko prvenstveno turo.
Južna grapa Mangrta
Marsikdo bi podvomil, da je v naših gorah, ki so alpinistično baje že do kraja obdelane, še mogoče speljati 1300 m visoko, docela samostojno prvenstveno smer. No, morda take smeri zdaj tudi v resnici ni več mogoče najti, kajti prvenstvena tura, ki sta jo 24. in 25. t. m. opravila Igor Herzog in Marjan Osterman, je bila nemara zadnja take vrste v Julijskih Alpah. Gre za grapo v južnem ostenju Mangrta, ki se pne iznad Koritniške planine naravnost proti vrhu te velike gore. To je že star alpinistični problem, o katerem je govoril že Julius Kugy. Pravo čudo je, da je stena počakala prav do danes!
Plezalca sta v steni prebila dva dni, tretji dan pa sta po rabila za sestop, kjer sta zablodila in doživela burne pustolovščine. Žal sta zamudile ugodne razmere, ki so vladale takoj po novem letu, tako da sta imela dosti težav z novim snegom. Grapa je večinoma skalnata, vmesni snežni žlebovi pa dosegajo naklonino 50 stopinj. Najtežji je srednji del smeri, kjer je bilo opraviti z mesti V+, drugje pa težave niso presegale IV. stopnje. Plezalca sta tako dokazala, da je v stenah Julijskih Alp še vedno mogoče speljati velikopotezne, logične in naravne smeri.
Predavanja v AAO
V prostorih APD bo drevi ob 20. uri predaval Jože Žumer o spoznavanju gorstev in osnovah geologije. Predavanje je v okviru plezalne šole Akademskega planinskega društva.
Bolgarsko vabilo
Bolgarska federacija alpinizma vabi naše alpiniste na II. mednarodno alpinistično smučarsko tekmovanje »Maljovica 75«. Tekmovanje, na katerega so povabili še obe Nemčiji, Italijo, Švico, Francijo, Avstrijo, Grčijo, ZSSR, Poljsko. ČSSR in Madžarsko, bo od 26. do 29. februarja na Rili. Ekipe štejejo po tri člane, koliko bo naših in ali se bodo tekmovanja sploh udeležili, pa se bodo morale KA odločiti do 5. februarja.
Sestanek KA
Po precej dolgem premoru bo verjetno že prihodnji mesec zopet zasedala koordinacijska komisija za alpinizem PZJ. Kolikor se bodo republiške ter pokrajinske KA strinjale, bo sestanek najverjetneje 21. februarja v Zagrebu, čeprav so srbski alpinisti naknado izrazili željo, da bi bil 14. februarje v Beogradu, torej dan po njihovi akademiji ob 25-letnici organiziranega alpinizma v Srbiji.
Broad Peak — 8047 m
Petnajst članski poljski odpravi je lani sicer uspelo osvojiti severni vrh Broad Peaka, toda cena zanj je bila previsoka. Pri sestopu je namreč trojica njihovih članov izgubila življenje.
Vzpon je potekal po zahodni steni in sicer do sedla med obema vrhovoma, nato pa po južnem grebenu na vrh. Že v mraku je peterica prišla na vrh in namesto, da bi sestopili po že znanem, čeprav težkem južnem grebenu, so se odločili raje spustiti na snežno polico, ki so jo odkrili v zahodni steni, ker so sodili, da bi po njej mnogo lažje prišli nazaj na sedlo. Bila je že kar trda tema, ko je četverica dosegla teraso, petega — Nowaczkega ni bilo za njimi, izginil je brez sledu (domnevajo, da se mu je izpulilo sidrišče in da je skupaj z vrvmi zgrmel prek stene). Ostali so srečno dosegli sedlo in na njem bivakirali. Toda zjutraj niso več našli vrvi in prisiljeni so bili sestopati po strmih ledenih pobočjih le s pomočjo nekaj metrov pomožnih vrvic. Trem, Kesickimu, Sirovskemu in Kulisu, je spodrsnilo in obdržal se je le zadnji, prva dva pa sta mrtva obležala 200 m nižje. V bazo sta se vrnila le Glasek in Kulis, ki pa je močno ozebel.
Novice iz Sarajeva
Sarajevski alpinisti se temeljito pripravljajo na svojo prvo samostojno odpravo, ki naj bi jih letos vodila v Pamir. Vodja bo najbrž novi načelnik KA BiH Muhamed Šišič—Hamo, na pot pa naj bi odšlo 6 do 8 alpinistov. Že jeseni, po uspešni lanski plezalni sezoni, so opravili več pomembnih ponovitev, pa tudi nekaj prvenstvenih vzponov, mnogo načrtov pa jim je pokvarilo slabo vreme. Potem je prišla zima in z njo novi načrti. Tudi v zasneženih stenah so opravili več poskusov, toda do pomembnejšega vzpona ni prišlo vse do začetka tega meseca. 10. t. m. so Branimir Maltarič, Muhamed Šišič in Alija Vatrenjak vstopili v okoli 300 m visoko severno steno Otiša na Prenju. Toda še predno so prišli do vstopa, so se pošteno namučili v ledenih skokih, »Centralno smer«, za katero so značilne predvsem delikatne prečnice, pa so plezali kar 24 ur (3 bivaki). Poskus (Čolakovič, Bošnjak, Gafič, 17. t. m.) po smeri Mihaljeviča v Otišu pa se je ustavil po prvi tretjini, ker so bile vremenske razmere preslabe.
Enciklopedija FK
Konec lanskega leta so se pojavili prvi izvodi »Enciklopedije fizičke kulture«, ki jo je na pobudo zvezne komisije za telesno kulturo pripravil Jugoslovanski leksikografstki zavod v Zagrebu. V prvi knjigi, ki obsega prispevke od A do 0 (izšla bo namreč še ena, za katero prav sedaj poteka rok oddaje rokopisov) je obdelanega tudi veliko gradiva, ki zanima planince. Že na str. 7 najdemo prvo tako beležko (o Stanku Aleksiču, srbskem alpinistu, ki je veliko plezal tudi v Julijcih), dve strani naprej pa je obdelana še obširnejša tema z naslovom »Alpinizem« — po republikah, tehnika, z zanimivimi in nekaterimi zelo uspelimi Smerketovimi posnetki (tudi barvne totografiije ne manjkajo!), pa še marsikaj o življenju v gorah. Takoj za tem pa je zapis o Jakobu Aljažu, planinskem zanesenjaku in skladatelju. Delo, ki obsega 728 strani velikega formata (po vzorcu ostalih izdaj JLZ), bo prav gotovo doživelo prenekatero kritično oceno, saj je prvo tako pri nas, sodelavci so bili nemalokrat postavljeni pred izredno kratke roke za pisanje posameznih gesel, niso jih mogli revidirati kaj šele ažurirati itd. Med tistimi, ki so sodelovali s planinskimi prispevki v knjigi zasledimo imena obeh urednikov naših planinskih revij, Željka Poljaka (Naše planine) in Tineta Orla (Planinski vestnik), izredno velik je delež Zlatka Smerketa (Varaždin), potem pa so med sodelavci navedeni še Franci Savenc, Tone Strojin (oba iz Ljubljane), Dražen Zupanc iz Zagreba itd. Knjigo bo upajmo kanalu mogoče kupiti tudi v naših knjigarnah.
Klub ekspedicionistov
V torek, 27. t. m. ob 17. uri, bo v predavalnici III filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12 (pritličje levo), sestanek »Kluba ekspedicionistov«. katerega osrednja tema je razprava o programu odprav v letošnjem letu. Sestanek je sklical že novi načelnik KOTG Aleš Kunaver.
Dve alpinistični šoli
Alpinistična šola v Mariboru (organizator je AO Kozjak, Orožnova 2) bo letos potekala v okviru rednih sestankov alpinistov, vanjo pa vabijo tudi tiste, ki se žele le izpopolniti za hojo po nenadelanih poteh in se ne mislijo posvetiti plezanju v stenah. Prvo predavanje bo v torek, 3. februarja. V četrtek 29. t. m. pa se bo pričela AŠ v Slovenski Bistrici in sicer v prostorih komiteja.