Gorski vrtovi: Nekateri predstavniki družine vresovk nas tudi nasitijo in pozdravijo.
Med ljudmi dobro znane gozdne plodovke, borovnice, so skozi tisočletja nasitile že marsikatera usta. Nekoliko manj priljubljene so rdeče jagode brusnic, saj so surove precej kisle in malce trpke. Nekdaj uporabne kopišnice so pozabljena hrana, prav tako tudi jagodičnica, ki pa uspeva v toplejših krajih.
Borovnica (Vaccinium myrtillus)
Raste po vsej Sloveniji, največkrat v borovih gozdovih, po katerih je dobila ime. Sicer je razširjena po vsej severni polobli. Rada ima zakisana tla od nižine do subalpinskega pasu na gozdni meji. Rdečkaso zeleni okroglasto-vrčasti cvetovi se v nižinah odpro aprila, v gorah pa šele julija. Na robatih poganjkih so nameščeni nazobčani, jajčasti svetlo zeleni listi, ki se jeseni včasih obarvajo rdečkasto in odpadejo. Spodnji deli grmičkov so oleseneli, rjavi, mlade vejice pa so zelene. Grmički so zelo razvejani, dosežejo pa tudi meter višine. Če rastejo na strmini, lahko črnomodre, povoščene jagode nabiramo stoje. Črnice, kot jih tudi imenujejo, so gospodarsko pomembna plodovka, z drugega zornega kota pa je to eden najbolj škodljivih gozdnih plevelov, ki duši mlado rastje in siromaši tla. Plodove lahko uživamo surove, v tej obliki imajo najvišjo hranilno (vitamini in minerali, antioksidanti) in zdravilno vrednost, lahko pa kot sok, džem, vino, kompot, liker ali dodatek sladicam. Zaradi močnega barvila (se še spomnite, kako je mama ugotovila, da je precej borovnic namesto v kanglici končalo v vaših ustih?) jagode uporabljajo tudi za barvanje jedi in pijač. Posušeni zanesljivo ustavijo drisko, če pa pojemo preveč svežih, jo lahko celo dobimo. Delujejo kot antiseptik pri vnetjih želodčne in črevesne sluznice, hemoroidih, vnetjih dlesni, ustne votline in grla, proti glistam. Čaj iz listov pomaga pri blažji sladkorni bolezni in še pri čem, a ga v novejšem času ne priporočajo več, saj škoduje jetrom.
Brusnica ( Vaccinium vitis-idaea)
Samo 10-20 cm visoko razvejano rastlino bomo prepoznali po bleščeče zelenih, usnjatih jajčastih listih, ki so na spodnji strani žlezasto pikčasti. Na robovih so uvihani in včasih fino nazobčani, največkrat pa gladki. V grozdastih socvetjih je 5-10 belih ali rahlo rožnatih, visečih zvonastih cvetov. Plodovi so rdeče jagode. Tudi brusnica raste na kislih tleh iglastih gozdov od nižine do visokogorja po vsej Sloveniji razen ob morju. Cveti od maja do avgusta. Tudi brusnice vsebujejo veliko koristnih snovi, a jih redkokdo uživa sveže. Najbolj pogosto jih uporabljamo kot prilogo divjačini in v obliki marmelad in kompotov. Sveži plodovi delujejo zdravilno proti skorbutu, sok pa vzbuja tek in osveži; suhi podobno kot borovnice zapirajo, kompot ureja prebavo, marmelada pa znižuje pritisk. Listi v čaju delujejo razkužilno za mokrila, kot diuretik pri revmatizmu in protinu (nadomestek za vednozeleni gornik). Večje količine pa lahko škodujejo zdravju.
Drobnolistna kopišnica ( Vaccinium gaultherioides)
Ta do 15 cm visok listopaden grmiček ima okrogle poganjke, ki so večinoma oleseneli. Listi so narobe jajčasti, do 15 mm dolgi, na vrhu pogosto izrobljeni (vdolbinica). Na zgornji strani so modrikasto zeleni, na spodnji strani pa sivo zeleni z izrazitimi žilami. Cvetovi so posamični in rastejo iz zalistja na zelo kratkih pecljih. Venec je bel, vrčast in ima rahlo zavihan nazobčan rob. Dolg je 4-6 mm. Cveti junija in julija. Temno modra okrogla jagoda ima svetlo meso kiselkastega okusa. Rastlino najdemo med ruševjem visokogorja na zakisanih tleh z apnenčasto podlago. Razširjena je v Evropi in Aziji, proti severu tudi v nižinah, saj je arktično-alpska vrsta.
Barjanska kopišnica (Vaccinium uliginosum)
Nekoliko podobna prejšnji, le v vseh delih večja grmičasta rastlina ima liste velike 15-25 mm. So izrazito modrikasti. Navadno so cvetovi po 2-3 skupaj. Grmi so visoki do pol metra. V Sloveniji raste na visokih (šotnih) barjih (Pokljuka, Pohorje, Smrekova draga v Trnovskem gozdu) in med ruševjem. Prav tako kot drobnolistna sorodnica je barjanska kopišnica rastlina severne poloble, kjer proti severu prehaja iz visokogorskih v nižinska barja. Plodovi, črno-modre jagode, so trpki in užitni le v manjših količinah, sicer lahko povzročijo slabost in omotico.
Navadna jagodičnica (Arbutus unedo)
Pokončen, do 15 metrov visok grm ali drevo raste v Sredozemlju (tudi tam so višine hribov preko 1000 m, seveda ne pri nas). Najlažje ga prepoznamo po 2 cm velikih bradavičastih rdečih okroglih plodovih. Grm je vednozelen, ima svetleče, temno zelene liste z nazobčanim robom, ki so dolgi 5-10 cm in široki 2-3 cm. Beli, vrčasti, okoli pol cm veliki cvetovi so v visečem latastem socvetju po 10 do 30 skupaj. Cvetijo jeseni, plodovi pa zorijo celo leto, zato na drevesastem grmu sočasno vidimo cvetje in plodove. Večini ljudi pa okus ni tako všeč, da bi jagode uporabljali v večji količini, kar pa lahko privede tudi do prebavnih motenj. Ponekod iz njih pripravljajo marmelado, v kateri se dolgo ohrani vitamin C. Liste nekateri uporabljajo kot začimbo. Zdravilni učinki čaja so podobni kot pri vednozelenem gorniku. Cenjena je kot medovita rastlina s kvalitetnim lesom. V davnini je veljala za čarobno rastlino. Zanimivo je, da je iz časov toplejšega podnebja ohranjena kot samonikla rastlina celo na obali Irske. Krasi pa tudi mestni grb Madrida.
Alenka Mihorič
Literatura:
- Martinčič, A., 2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald Encyclopedia of Alpine Flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
Spletni vir:
http://www.florealpes.com/famille_Ericacees.php?PHPSESSID=b6fd4fdcda0f858ef6749415007bc754