Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Monografija o kartografu Ivanu Selanu

Aplenca, maj 2012 - Jože Pavlič: Občina Komenda je pred 13. občinskim praznikom izdala zelo pomembno knjigo o enem največjih in najpomembnejših kraja­nov - kartografu samouku Ivanu Selanu (Savlje pri Ljubljani, 18. 11. 1902 - Suhado­le, 29. 9. 1981).

Napisal jo je, zbral zanjo dokumente in slike ter te uredil, poleg tega računalniško obdelal besedila in slike, naj­boljši Selanov poznavalec in tudi sodelavec dr. Marko Žerovnik iz Komende. S tem je ob svojem 80. rojstnem dnevu, ki ga je pra­znoval 19. aprila, izpolnil svojo življenjsko nalogo. Pri tem mislim na avtorjevo stro­kovno usposobljenost za pisanje tako zah­tevnega dela.

Dr. Žerovnik je namreč doktoriral iz geo­grafije, že kot študent se je posvečal tudi karto­grafiji, pozneje, po končanem magisteriju in doktoratu, je tudi sam izdelal vrsto zemljevi­dov za šole in druge; priredil in dopolnil je Selanov zemljevid Slovenija - turistični ze­mljevid v merilu 1:300.000, po Selanovi za­snovi je kot soavtor dokončal stenski zemljevid Slovenije v merilu 1:150.000. Selana je spo­znal že kot mlad strokovnjak, ga pogosto obi­skoval, se zanimal za njegovo delo, in, ko je mojster videl, da ima za to tudi smisel in spo­sobnosti, pritegnil k sodelovanju. Marko Žerovnik se mu je za veščino in znanje, ki ga je glede risanja zemljevidov dobil od njega, za­hvalil z več prispevki, najbolj kot pobudnik akademije in odprtja stalne razstave o karto­grafu Ivanu Selanu 22. novembra 2002 ob 100. obletnici Selanovega rojstva v dveh prostorih nekdanjega Glavarjevega špitala v Komendi. Za to razstavo je podaril iz lastne zbirke Sela­nove zemljevide, pripomočke za njihovo izde­lavo in dokumentarno gradivo o kartografu, obiskovalce pa tudi vodi po njej.

Vse to in še veliko drugega, predvsem pa zavest, da je treba znamenitega kartografa pravilno umestiti v slovenski in mednarodni prostor, hkrati pa približati domačemu človeku, komendskemu občanu, je botrovalo Žerovnikovi odločitvi za pisanje zelo zahtevnega dela. Kako je to potrebno za zgodovino naše občine in prikaze njenih znamenitih mož, je takoj spoznal naš župan Tomaž Drolec in podprl Žerovnikovo zamisel, drugi odgovorni občin­ski možje pa tudi. Tako imajo danes ob občin­skem praznovanju občani Komende na mizi 240 strani obsega­joče knjižne delo velikega formata o kartografu Selanu; izšlo je v 2000 iz­vodih. Lektorirala ga je naša občanka univ. prof. sloven­ščine Mojca Lu­štrek, zunanje opremil slikar in grafični oblikovalec Dušan Sterle iz Kamnika, tiskala pa picta iz Ljubljane.

Avtorja knjige je predstavil Jožef Pavlič iz Suhadol pri Komen­di, ki je s pisateljem Ivanom Sivcem iz Mengša, rojakom iz Most pri Komendi, tudi prispeval poseben zapis o kartografu Ivanu Selanu na začetku knjige, predgovor in uvod v knjigo pa, razumljivo, dr. Žerovnik sam.

Bralec že iz teh štirih besedil lahko dobi ustrezen izhodiščni vpogled v mojstra karto­grafije Ivana Selana, podrobnejšega pa od strani 18 dalje, ko pisec monografije začne na zelo zanimiv, pester, slikovno in informativno bogat način tkati vsestransko kartografovo ži­vljenjsko, predvsem pa kartografsko zgodbo vse od rodovnih korenin Ivana Selana dalje, rojstva na Bazelnovi kmetiji v Savljah (njegov oče Matija Selan se je poročil kar trikrat, prvič 26. novembra 1900 z Nežo Zalokar, rojeno 1. januarja 1877 na Šimnovi kmetiji v Suhadolah; iz tega zakona je bil tudi kartograf Ivan), nje­govega prihoda leta 1914 v Suhadole, kjer je čez nekaj let prevzel Šimnovo kmetijo, zavze­tega opazovanja sveta okrog sebe, izdelave prvega zemljevida Pogorje Grintavca leta 1918, na katerega se je istega leta povzpel s prijatelji.

Že v osnovni šoli na Ježici, pozneje pa v Komendi, je Ivan Selan pokazal veliko nadar­jenost, marljivost in vsestransko zanimanje, ki mu je kasneje odpiralo vrata v svet kartografije pa tudi druge zvrsti njegovih smelih načrtov od sheme mešanja umetnih gnojil, profila žično-lesenega vitla do zasnove imenitne, a neuresni­čene lastne hiše. Kako je bil natančen, potrju­jejo njegove Gospodarske drobtinice, v katere je zapisoval recepte, napotke in navodila. Po­sebno pozornost je namenil pridelavi mleka.

Da je imel izvrstno roko za risanje, izpričujejo tudi njegovi okraski za pohištvo in vezenine ter sliki Kamnika in okolice z njemu tako lju­bimi Kamniškimi planinami v ozadju. Vzpone nanje in na druge slovenske gore je podrobno popisal v knjižicah Turistika in Na planine, ob tem pa tudi seznam potrebne opreme za hojo v gore, razglede z njih, dodal je tudi najvažnejša navodila planincem, celo kako plezati s pomo­čjo vrvi in delati vozle. Da je bil že ekološko ozaveščen, mu je bilo do zdrave domače kmečke hrane, govorijo navodila za njeno pri­pravo. Poskusil se je celo v pisanju planinskih pesmi.

Žal so temu, kar ga je pozneje najbolj odli­kovalo, tj. izdelovanju zemljevidov, botrovali ponarejeni bankovci, s katerimi si je želel po­vrniti propadli denar, naložen v Peskovi hranil­nici v Ljubljani, iz katerega je nameraval iz­plačati doto bratu in sestri. Strani od 55 do 116 na podlagi objavljenih prispevkov govorijo o tem, kam ga je to pripeljalo, v podnaslovu knjige Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa je povedal že dr. Žerovnik sam. Od 116 strani dalje, deloma že prej, od strani 82 do 90, ko avtor knjige opiše in objavlja zemljevi­de, reliefe in makete, ki jih je Ivan Selan izdelal med prvo in drugo svetovno vojno, dr. Žerovnik kartografsko umesti Ivana Selana v čas pred njim v Sloveniji, nato pa z besedo in zlasti s Selanovimi raznovrstnimi zemljevidi pove, kakšen je bil njegov prispevek k slovenski kartografiji, kako je izdeloval zemljevide (te­matske karte, perspektivno reliefne ...), katero orodje je pri tem uporabljal in s čim vse je obogatil slovensko kartografijo. Ta del knjige do strani 159 je še posebej z zemljevidi in drugim dokumentarnim gradivom obogaten.

Zelo pomemben je tudi zadnji del knjige od strani 160 do 213, ki prinaša najrazličnejše prispevke, doslej objavljene o Ivanu Selanu; sledijo pogodbe in naročilnice Ivanu Selanu v letih od 1948 do 1975, Selanovo gradivo, ki ga od leta 1999 hrani Zgodovinski arhiv v Lju­bljani, na straneh 229 in 230 pa piše, kaj vse si obiskovalec lahko ogleda v Selanovi spomin­ski sobi v Komendi.

Pričujoči zapis je namenjen temu, da dobi bralec vsaj malce vpogleda v to, kako veliko in pomembno delo je s knjigo o Ivanu Selanu opravil dr. Marko Žerovnik; podrobnega bo, ko bo monografijo vzel v roke in jo začel pre­birati. Širši javnosti jo je avtor dr. Marko Žerovnik v pogovoru s podpisanim predstavil 16. maja v Matični knjižnici Kamnik, komendskim občanom pa jo bo letos jeseni ob 110. obletnici rojstva Ivana Selana v Knjižnici Komenda.

Jože Pavlič


Aplenca maj 2012 (PDF)

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti