Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tri planinske knjige

Jutro (1937), Kulturni pregled: Alpinizem je zavzel v slovenskem življenju tako mogočno mesto, da si že ustvarja svojo literaturo, kakor sleherno gibanje, ki stremi po globljem vplivu na posameznika in na družbo.

Medtem ko je bila pred svetovno vojno naša izrazito planinska literatura dokaj skromna, opažamo po osvobojenju tudi na tem področju razmah, ki sicer ustreza razmahu planinstva in hribolastva sploh. Posebno očiten znak razširjenosti in poglobitve tega gibanja so domači poizkusi posebne ideologije alpinizma, njega utemeljitve s filozofskih, moralnih in estetskih zrelišč (Tuma), kar pomeni razvoj tega gibanja v kult. Globlji pogled v kulturno zgodovino nam kaže, da si na neki razvojni stopnji ustvarjajo vsa pomembnejša gibanja svoj kult. V tem znamenju smo dobili Slovenci Planinsko matico, ki naj zadošča svojskim literarnim potrebam tega gibanja. Doslej je izdala štiri knjige, izmed katerih smo Renkerjev roman »Pet mož gradi pot« na tem mestu že prikazali. Nadaljnje tri knjige so »Zbrani planinski spisi dr. Klementa Juga«, živalski roman Eugèna Ramberta »Svizec z ovratnico« in zbornik krajših prevodov iz tujih alpinističnih pisateljev »V borbi z goro«.

Izdaja Zbranih planinskih spisov dr. Klementa Juga je po našem mnenju najzaslužnejše dejanje Planinske matice v prvem letu njenega založniškega delovanja. Prav dr. Klement Jug, mladi slovenski filozof, ki je dovršil študije v prvih letih slovenske univerze, je dozoreval v ideologa našega alpinizma in če ga ne bi bile planine prezgodaj zaprle v svoj večni skalnati molk, bi nam ta planinski entuziast ustvaril originalno in močno planinsko literaturo. 11. Avgusta 1924 je mladi filozof na severni triglavski steni zaključil svoje boje z goro in skoraj 12 let po smrti je lahko izšlo njegovo zbrano delo v knjigi, ki je dostojna počastitev Jugovega spomina. Ožji tovariš dr. Klementa Juga, pisatelj, dr. Vladimir Bartol, ki se je tudi v svojih leposlovnih spisih spominjal te trdne in svetle osebnosti v vrstah naše prve povojne generacije, je opremil knjigo z uvodno besedo. V nji navaja njegove plezalne zapiske in rekonstruira vsaj delno kos intimnega, to je ljubezenskega življenja mladega filozofa in alpinista, tisti »tragični čustveni zaplet«, ki je nemara pripomogel do žalostnega konca tega mladega življenja na Triglavski steni.
Planinstvo je bilo pokojnemu dr. Jugu izraz njegove vseskozi vitalistične življenjske filozofije, železna šola discipline, smotrna vzgoja volje, skratka pot k človeku, kakor ga je potrebovala in klicala prihajajoča doba: človeku zdravega telesa- trdnih živcev, odločne volje, v bojih in odpovedih preizkušenega značaja, bistre, h konkretnemu življenju usmerjene inteligence: Izrazito življenjskemu stremljenju povojnega, v bistvu športnega človeka (Kayserling je govoril o šoferju kot prevladujočem tipu tega obdobja) je hotel dati dr. Jug naši narodni duši prilagojeno filozofijo, in tej filozofiji estetski okvir krasnih slovenskih Alp- Nietzschejevo geslo »Lebe gefährlich«, ki ga radi ponavljajo ideologi fašizma (Mussolini!), je pod vodilno zvezdo drugačnih vzorov svetilo tudi Klementu Jugu. V njegovem duhu spreminja njegov tovariš staro geslo pomorščakov: »Navi gare necesse, vivere non est necesse« v »Plezati je potrebno, živeti ni potrebno« ter pristavlja: »Zakaj življenje, ki ni nevarno sploh ni življenje.«
Kot oznanjevalec kulta planinstva in pristaš logično izgrajenega voluntarizma in energizma je dr. Klemeni Jug s svojimi »Zbranimi planinskimi spisi« stopil ne toliko v literaturo naše besede, kolikor v literaturo naše volje in misli- Zbrani spisi obsegajo poleg načelnega članka »O smotru alpinizma« začetniški opis ture »Trije krti v snegu« in serijo planinskih potopisov: »Na Jalovec«, »Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in Kamniških planinah« Jugov najdaljši in najznačilnejši spis ter ob koncu popolno besedilo »Zadnjih plezalnih zapiskov«.
V teh opisih planinskih tur se dr. Jug ne spušča v meditacije in v ideologijo, marveč kakor je pristajalo njegovi akitivistični naravi — pripoveduje o dejanjih, o vidnem in doživljenem, o premagovanju samega sebe in vnanjih - naravnih ovir. In vendar je prav v tem odblesk njegove filozofije, prav kakor so v dobri drami misli in karakteri izraženi v dejanju, v odrskem dogajanju.
Tako je torej hotel najprej doživeti in preizkusiti svojo filozofijo. Zaman tipamo po teminah človeške duše, ko se vprašujemo, kako da je človek, ki je z voljo premagoval gore, omahoval pred svojim »tragičnim čustvenim zapletom«? Slutimo, da so bile v njem težje, mračnejše» primarnejše sile, ki stavijo mlademu človeku toliko mučnih ugank.
Knjiga je ilustrirana s slikami naših planin (na posebnih prilogah). Pogrešamo pa sliko dr. Juga in — kazalo.

»Roman« iz živalskega življenja »Svizec z ovratnico« je prevedel Pavel Debevec iz francoske planinske literature. Njegov pisec Eugene Rambert je znan kot oboževalec švicarskih Alp, vendar spis »Svizec z ovratnico« nima izrazito planinskega značaja, marveč skuša po primeru nekaterih predhodnikov (med njimi je Rostand v »Chanteclairu«) zajeti pod živalsko masko kos človeških problemov in človeške usode. Svizec, ki filozofira — no, to je živalski »roman« le pogojno, kakor pri nas Ante Dukiča epis »Iz dnevnika jednog magarca«. Toda spis je po francosko duhovit, lahek in veder: čitaš ga z užitkom. Rajko Šubic je knjigo obilno ilustriral.

Planinska knjiga v polnem pomenu besede je zbornik krajše alpinistične proze »V borbi z goro«. Sestavke je izbral in prevel Janez Gregorin, ki je tudi spisal daljši uvod, Edo Deržaj pa je prispeval ilustracije.
Zastopani so tile tuji avtorji: Henry Höek (Čemu alpinizem?), Guido Rey (Ko sem prvič videl Matterhorn), John Tyndall (Rešitev iz ledeniške razpoke, Weisshorn), Ph. E. Gösset (Bennenova smrt na Haut de Cryju), Leslie Stephen (Alpe pozimi), A. F. Mummery (Matterhorn— Furggengrat), Charles Gos (Na Matterhorn po Zmuttgratu), Hans Dülfer (Na Prediggtstuhl), dr. Wilko Welzenbach (Južna stena Schüsselkarspitze), Erich Schulze (Severna stena Nesthorna), Rudolf Peters (V boju za severno steno Grandes Jorasses), dr. Leo Maduschka (Mali plezalni film), Julius Poitschek (Hrepenenje po dalji in domotožje).
Pisec teh vrst je premalo razgledan po alpinistični literaturi, da bi odobril ali odklonil ta izbor, vendar meni, da bi se dal izpopolniti še s kakšnim primerom iz alpinistične literature slovanskih narodov, kar bi dalo izboru tudi z geografske strani večjo pestrost. Priznati je treba samo to, da bo knjiga »V borbi z goro« živo zanimala slehernega našega planinca, saj najde v nji množico dragocenih izkustev, krasnih opisov in vzpodbudnih alpinističnih misli. Nekateri sestavki utegnejo biti zlasti plezalcem prava poslastica.

Jutro, 31. julij 1937
 

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti