Janez Pikon: Bohinj, 29. junija 1912 se otvori na progi Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero omnibuslinija. Omnibus bo vozil vsak dan trikrat na progi do Zlatoroga s postajami: Bistrica - Hotel Sveti Janez - Hotel Sveti Duh in končna postaja, Hotel Zlatorog. 
Ravno mimo teh postaj in po isti progi vračal se bode omnibus, tudi trikrat nazaj v Bistrico. Vožne cene so: vožnja iz Bistrice do Hotela Sveti Janez (60 vinarjev), iz Bistrice do Hotela Sveti Duh (70 vinarjev) in iz Bistrice do Hotela Zlatorog (1 krona). To zares potrebno komunikacijsko linijo je ustanovila Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, ki jo bode tudi subvencionirala. Tujski promet v Bohinju, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pasantom dana prilika se za jako nizko ceno pripeljati se na krasno Bohinjsko jezero. Tudi posamezni bohinjski kraji in hoteli bodo po tej omnibusliniji intenzivnejše zvezani med seboj in gotovo je, da se družabno življenje letoviščarjev oživi.
Posebno za ljubljanske izletnike je ta nova komunikacija zelo prikladna in imajo gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 5. uri in 47 min., ob 6. uri 52 min. in ob 9. uri 09 min., zjutraj čez Jesenice v Bohinj zvezo na to omnibuslinijo. Tujski promet, kot so takrat imenovali turizem se je v Bohinju začel razvijati ob koncu 19. stoletja. Bohinj je bil v monarhiji znan zaradi naravnih lepot, vendar je bil prometno zelo odmaknjen. Najbližja železniška postaja je bila Lesce - Bled na progi Ljubljana - Trbiž, ki so jo zgradili 1870 leta. Iz Lesc so v Bohinj vozile konjske vprege (izvoščki), tedaj znani izključno pod imenom fijakarji in poštni vozovi.
Med začetke organiziranega turizma v Bohinju, predvsem planinstva, prištevamo društvo Triglavski prijatelj, ki so ga ustanovili v Bohinju, leta 1872. Turistično društvo Bohinj šteje leto 1896 za leto svojega nastanka. Verjetno bo držala domneva, da je pri Bohinjskem jezeru takrat delovala neformalna turistična skupnost.
Prvi bohinjski hotel se je sprva imenoval Touristen Hotel, kasneje Hotel Sveti Janez (Hotel Sankt Johann). Leta 1887 ga je ob Bohinjskem jezeru zgradila Kranjska industrijska družba KID. Namenjen je bil oddihu njenih uradnikov in zunanjim gostom. Tam je bil nastanjen tudi gozdar družbe. Leta 1900 so hotel popravili in oddali za 10 let v najem avstrijskima nemkama Gusti von Loos in Fritzi Stöhr. V hotelu je takrat deloval tudi poštni urad. Postal je znan širom monarhije, o čemer pričajo njegovi imenitni gostje. Pri Stöhrovi je več kot deset let domoval njen bratranec, slikar, pesnik in glasbenik Ernst Stöhr, ki ga v Sloveniji malo poznamo. Velja za enega od ustanoviteljev umetniške smeri secesije. V Bohinju je ustvaril številne slikarske umetnine, ki pa jih prav tako ne poznamo.
Železnica je pospešila različne gospodarske dejavnosti, predvsem lesno industrijo in turizem. V nekaj letih so zgradili vrsto novih hotelov. Leta 1907 so ustanovili Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas, ki je začelo urejati Bohinj. Izdalo je najverjetneje prvi turistični prospekt Bohinja, ki ga je napisal župnik Janez Piber.
Leta 1909 so domačini začeli urejati kopališče Danico in sankališče Belvedere. Obe turistični napravi je podprla Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, ki je izposlovala precejšnje državne podpore. Zveza je natisnila tudi nekaj prospektov Bohinja. Leta 1907 so za okolico jezera napravili urbanistični načrt - prvi tovrstni na Kranjskem. Velikopotezni načrti so segali celo do vrha Triglava, kamor so hoteli speljati zobato železnico. Prihajalo je čedalje več gostov, predvsem iz Trsta in Gorice. Pozimi je iz Trsta vozil posebni športni vlak za takratne turiste po ugodnih in dosti nižjih cenah. Poleti pa je k jezeru vozil še omnibus.
Sobota, 29. junij 1912: 100 let od prve avtobusne linije v Bohinju: Bohinjska Bistrica (žel. postaja) - Ukanc (Hotel Zlatorog)
Janez Pikon