Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vodiška gora

Križanec med mokovcem in jerebiko, brez vrtnarske pomoči.Iskanje Prekmandlca: Govora je o grebenu, ki nanoške in hrušiške  gozdove čez Streliški vrh, Srednjo goro, sv. Duh in podkrajsko Križno goro preko Cola povezuje s Trnovskim gozdom.

Imena gore v naslovu ne boste našli na nobenem zemljevidu, v nobenem vodniku ali slovarju krajevnih imen. Takó goro, ki se postavlja južno pred primorski Javornik (1242 m) imenujemo domačini z njenega severa, ki si lahko dovolimo malo lokalpatriotske anarhije.

Streliški vrh (po domače Strelice), Srednja gora, sv. Duh, Križna gora in mooorrjjeeeee ...

V spotegnjeni dolini med njima je vasica Vodice. Njo in še kaj je poimenovalo osvežujoče bogastvo – voda – še kako dobrodošlo v tem kraškem žejnem in preluknjanem svetu.
Govora je o grebenu, ki se iz Hrušiških gozdov in Nadrta spotegne proti zahodu, čez Streliški vrh (1266 m), preko Srednje gore (1275 m), sv. Duha (1221 m) in podkrajske Križne gore (1162 m) do Cola.

Pogled z grebena na zahod: Col, rob proti Predmeji z vrhom Kovka in Sinjim vrhom, Čaven z Modrasovcema in Kucljem, desno colska Križna gora.

Povezuje skrajni sever, od Albanije strnjenega Dinarskega gozda – Hrušico in Nanos, s Trnovskim gozdom. Na sv. Duhu je mala cerkvica, kjer je vsako leto na binkoštno nedeljo (letos 27. maja) skupna maša bližnjih far: Podkrajske, Colske in Črnovrške.

Greben nad Podkrajem: Križna gora, sv. Duh in Srednja gora.

Na polici njenega južnega pobočja se stiska vas Podkraj. Hiše se skupaj s cerkvijo tiščijo pobočja, da na terasi nad sotesko Bele (ime vode, naselja in plezališča) ostaja čim več prostora za travnike in njive. Tu teče ena najstarejših, a hkrati najkrajših cestnih povezav iz Vipavske doline v osrednjo Slovenijo. Trdnajva na Lanišču.Gradili so za večno; rimski zid na hrušičnem prevalu.Teče po trasi stare rimske ceste in mimo ostankov vojaške poštne utrdbe Ad Pirum.
Rimska utrdba leži na prevalu - najvišji točki (858 m) rimske ceste, ki je čez Hrušico vodila iz Aquileie v Emono.Varovala je glavno cesto iz Italije na Balkan, enako kot vzhodnejša stražna postaja Lanišče, kjer so poleg trdnjave dobro vidni tudi ostanki prastare ceste.

Ostanki rimskega zidu na Hrušici ob Stari pošti, kjer je sedaj muzej in gostišče.

Čeprav so vrhovi »Vodiške gore« višji kot severni sosed Javornik, jo v planinskem smislu slednji vseskozi prekaša. Prekaša jo v razgledu, kajti z omenjenega grebena nam pogled na najvišje Julijce krati ravno on. Vseeno pa se z nje kar nekaj vidi. Nanoška planota je kot na dlani. Nadvse lep pogled pa je na Vipavsko dolino vse tja do morja in italijanskih Dolomitov.

Pogled s Streliškega vrha proti Trnovskemu gozdu. Označba najvišje točke Streliškega vrha, zadaj vrh Javornika. Vodice, nad desno najvišjao goličavo vrh Javornika, tretja goličava levo: majlend! Snežnik z majskimi oblaki.

Prav zaradi slednjega je drugo ime za Streliški vrh Kraljeva gora. Po pripovedki iz davnine naj bi se nanj povzpel v šestem stoletju našega štetja, na svoji osvajalni poti proti Padski nižini, sam Langobardski kralj Alboin. Ko je z njega uzrl morje in prostranstva zahoda, je dobil novega elana. Do želenega cilja ga je le malenkost zaustavilo osvajanju Ogleja.
Skrivajo pa prostorčki te gore poseben, meni zelo ljub biser. Med Streliškim vrhom in Srednjo goro leži dolina odprta proti jugu. Na prisojnih travnikih se v maju, ko so pobočja komaj kaj zelena, ko se nova trava šele prebija skozi pokrov starih posušenih bilk, v vetru zibajo narcise.

Narcise v maju.

To so čudovite, nežne cvetlice z zelo močnim in značilnim vonjem. Narcisa je čebulnica, na teh kraških gmajnah visoka dobro ped. Ima dolge, sivozelene, črtaste liste. Cvetovi imajo valjasto cev, z ozkimi štrlečimi, koničastimi snežno belimi, redkeje smetanastimi krpami. Niso vedno snežno bele.Cvetovi imajo valjasto cev, z ozkimi štrlečimi, koničastimi snežno belimi krpami.So zaščitene, kar pomeni, da jih ne trgamo. Z njimi je povezanih več legend. O tem, zakaj jim je ime tudi ključavnice, o njihovem nesrečnem nastanku, o …
Poleg prave ali mogoče kakšne kraške, obiščite kdaj tudi mojo »Golico». Pod »Vodiško goro« pridemo po Slovenski planinski poti, ki iz Podkraja skozi narcisin vrt vodi na Javornik. Lahko pa se odpravimo po malo daljši, z istim izhodiščem. Označbe Planinskega društva Križna gora nas povedejo čez cel greben; iz vasi levo na Križno goro, k Sv. Duhu in čez Streliški vrh. Po SPP se vrnemo v Podkraj. Tudi tokrat nam narcis ne bo potrebno iskati. Ljubitelji cvetja pa boste ob poti v vseh letnih časih našli še marsikaj.

Anka Vončina
 

Sprehajal se je po rovih podzemlja in preverjal zaloge. Zemlja se je vsake toliko zdramila, zazibala in zahreščala. Takrat je moral še posebej paziti, da se tekoča kovina ne bi prelila v brezkončni pekel njene sredine.
 



Spotegnjena dolina z vasjo Vodice.


Ravno rimski ni, je pa star portal
na Stari pošti.


Prvi barvni zemljevid antičnega
sveta. (Vir: Inf.table Hrušica)


Obrambni sistemi.(Vir: Inf.table
Hrušica)


Potek stare rimske ceste.
(Vir: Inf.table Hrušica)


Oris vojaške trdnjave na Hrušici.
(Vir: Inf.table Hrušica)


Zvonik cerkvice sv. Duha.

O cerkvici na sv. Duhu legenda pravi takole:
Pred poldrugim stoletjem, lahko še prej, so se Podkrajci zmenili, da bojo na Solinah, dobrih sto metrov nad vasjo, zidali cerkvico. Tam je tak čuden kamen, ki se svetlika kakor zrna kamene soli, zato se kraju reče Soline. In res, se lotijo zidat .. A kar so čez dan sezidali, je bilo ponoči podrto in kamna ni bilo več ... Navozili so drugo kamenje, spet zidali in spet je ponoči nekaj zidanje podrlo in odvleklo kamenje ... Proti vrhu gore pa se je vlekla sled, kakor da bi eden nekaj vlačil. So šli po sledi in na vrh gore so bili vsi kamni s Solin, lepo zloženi, kot bi si jih nekdo pripravil za zidavo ... Gotovo je to napravil Sveti Duh, ker če (hoče), da bi tu zidali cerkvico njemu v čast!" so spoznali ljudje. In so v žakeljčkih začeli na vrh gore nositi pesek, tam blizu naredili še apnenico in sezidali cerkvico. Posvetili so jo Svetemu Duhu ...
Danes pa se cela gora imenuje Sveti Duh ...


(Pripovedovalci: Anton Kobal - Jurju; Ivan Rudolf - Malnarski, Marija Srebot, por. Bajc – Mlakcava)
Iz knjige ZNAMENJA NA GORI, avtor Franc Černigoj, Ajdovščina, 1999

 

Arhiv: Iskanje Prekmandlca

Arhiv: Potepuški ostružki

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45946

Novosti