Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

OKREŠELJ - odprt

Savinjski vestnik (1952): Okrešelj je bil pred vojno našim in tujim planincem izredno priljubljen. Po vojni pa je stopil v senco obmejnih predpisov in vse do leta 1950 je sameval, odprt le redkim izletnikom, ki so si izkrčili pot

Leta 1950 so se ovire nekoliko zmanjšale, tako da je PD Celje na hitro roko odprlo znani Frischaufov dom, ki leži v srcu te najlepše krnice naših Alp. Toda planinci se še niso navadili starih poti. S štajerske strani je bil obisk še kar precejšen, s kamniške pa se je le redko kdo spustil z Jermanovih vrat, čeprav je od tam do Okrešlja komaj pol ure. Naslednje leto je bilo sicer v tem pogledu nekaj bolje, vendar je bilo še čutiti strah pred kazanjem »papirjev« in »pravic«. V začetku sezone je kazalo, da sploh ne bo nič. PD Celje je zato evakuiralo Dom na Okrešlju in opremo zvozilo na Raduho. Nenadoma pa se je preobrnilo in Okrešelj je bil spet na hitro odprt in bolj povrhu oskrbovan. Obisk pa je bil v primeri z letom 1950 kar precejšen.

Letos so se planinci oddahnili, oklepi obmejnega pasu so se razveseljivo razrahljali, ali celo odpadli raz prelepih bokov naših gora. Okrešelj je pristopen z vseh strani — s kranjske, štajerske in koroške, če namreč: Jezersko štejemo za Koroško. Pristopen je celo z Matkovega kota, s tiste strani, ki je najmanj znana tudi iz predvojnega časa.

Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m) je zgradila Savinjska podružnica SPD leta 1908, v letih pred vojno pa ga je povečala in opremila z vodovodom. Prva postojanka je na tem mestu stala že leta 1876. Dr. J. Frischauf je že l. 1893 mislil na večjo zgradbo, vendar tudi s pomočjo ljubljanskega škofa Missie to ni uspelo, ker je celjska sekcija D. u. Ö. A. V. preprečila brezplačno dobavo lesa (gl. Kocbek, Savinjske Alpe str. 54 i. sl.). Frischauf je nato mislil na češko pomoč, toda stvar se je zavlekla vse do leta 1907, ko je spomladanski plaz podrl nemško postojanko na Okrešlju. Konkurenčna koča je bila likvidirana in Savinjska podružnica je sporazumno z Osrednjim odborom SPD sklenila zgraditi na Okrešlju moderno planinsko zavetišče, ki ga je poimenovalo pod dr. Frischaufu, prijatelju Slovencev. Ta prelepa postojanka je torej bolj kot katerakoli druga povezana z bojem našega naroda za osvoboditev.
Stoji pa tudi na takem mestu, ki kar kliče po planinskem gostišču in oporišču. Dohodna od vseh strani po lahkih ali dobro zavarovanih poteh omogoča ture na vse vrhove Kamniških ali Savinjskih Alp. Brana, Turska gora, Rinke, Skuta, so dosegljive preko Jermanovih Vrat ali preko Turskega žleba, Grintovec preko Žrela in češke koče ali preko Turskega žleba. Križ po Mrzlem dolu s Savinjskega sedla, Ojstrica čez Jermanova vrata ali skozi Grlo in Škarje. Posebne vrste gora je Mrzla gora, prav malo poznana našim planincem in plezalcem. Dosežemo jo lahko čez drni po zavarovalni in zaznamovani poti ali čez Hudi prask v Latvico, kjer najdemo markirano pot iz Matkovega kota. To pot bo treba letos dobro pregledati in popraviti, kajti že pred vojno je bila v slabem stanju. Drži mimo Škafa, prirodne znamenitosti, le malo komu znane.

Na Okrešlju je za navadnega planinca »dela« za 14 dni, za plezalce pa je to pravi raj, pravi plezalni vrt, saj je obdan od samih mogočnih sten visokih od 500—1000 m in več. Od Krofičke do Bab na Jermanovih vratih se dviga mogočni severni zid Ojstrice in Planjave, od Bab do vrha Mrzlega dola pa stena pri steni; najrazličnejših oblik in težav. Nad vsemi seveda gospoduje Štajerska Rinka. Za Savinjskim sedlom pa se ti odpre pogled na severno ostenje Skute in Štruce, ki je po vojni plezalci menda še niso obiskali. S tem, da je Okrešelj odprt, se je našemu alpinizmu odprlo novo področje.
Frischaufov dom je od 1. maja dalje stalno oskrbovan. Pota so pregledana, zavarovana in lahko prehodna. Snega je bilo to zimo malo, snežišča počasi izginevajo.

1. maja je bilo na Okrešlju 200 ljudi, ki so se udeležili Herletovega memoriala. Škoda le, da v Logarski dolini, ki jo je okupator leta 1944 požgal, še vedno ni obnovljen planinski dom. Res je vprašanje, kdo je odgovoren za to. Planinsko društvo Celje? Okrajni ljudski odbor v Šoštanju? Planinska zveza Slovenije? Eno drži: Slovensko planinstvo je dolžno, da osrčje Grintovcev opremi s planinskimi gostišči. Stanje, kakor ga vidimo v Zg. Savinjski dolini od Solčave mimo Logarskih sester, bivšega Aleksandrovega doma in Plesnika, nam pač ni v čast. Mnogo dela je bilo storjenega, toda, ker tu ni bilo storjenega skoraj nič, moramo reči, da ni bilo vse prav.

Savinjski vestnik, 17. maj 1952
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti