Slovenec (1912): Znano je, da se je nedavno dvignil v zrak z zrakoplovom »Salzburg« nadporočnik Werner ter se ponesrečil v Alpah.
O tem poročajo iz Ausseeja sledeče: V tukajšnjih turistovskih krogih so vzbudili seznamki, ki so jih našli pri ponesrečenem Wernerju, veliko senzacijo, ker je iz njih razvidno, da bi bilo nadporočnika Wernerja mogoče rešiti, ako bi bile o vožnji zrakoplova in o tem, da je izginil brez sledu, pravočasno obveščene občine, ki so prišle pri tem v poštev. V tem slučaju bi tudi poročila smukačev, ki so se vežbali na Lawinensteinu, da so čuli iz takozvanega Mrtvega pogorja klice na pomoč in signalne žvižge, dala povod, da bi so iz Ausseeja takoj v določeni smeri vršile poizvedbe. Omenjeni smukaši so tudi sporočili, da so naslednji dan zjutraj, ko so šli iz koče na Lawinensteinu v Mitterdorf, čuli iz iste smeri signalne žvižge, iz česar sledi, da je nadporočnik Werner živel še 27. Decembra ter da je umrl šele potem, ko je zmrznil.
Kakor je razvideti iz zrakoplova, ki so ga pred dnevi našli, se je Werner popolnoma gladko izkrcal, in je brezdvomno neprenehoma s piščalko dajal signale, da. bi opozoril nase ljudi in jih priklical, da bi spravili balon v dolino. Ko pa je bilo vse njegovo klicanje in žvižganje brezuspešno, je bil Werner prisiljen, iti sam v dolino, da bi dobil ljudi za transport balona. To, da je Werner prepozno odšel na pot, je bilo zanj usodno, kajti med tem je izbruhnil grozen snežni vihar in nastal obenem tudi hud mraz. Da je nadporočnik Werner upal, da bo prišel v dolino še pred viharjem, dokazuje to, da je pustil svoj plašč v gondoli. Komaj pa je Werner odšel na pot, je nastal vihar in ker je bil obut v lahke lakaste čevlje, je kmalu zmrznil v noge, vsled česar ni mogel več naprej. Zgrudil se je v sneg in zmrznil. To potrjuje tudi zdravniška preiskava, pri kateri se je konstatiralo, da so Wernerju zmrznil noge, kar se je torej moralo zgoditi v času, ko je še živel. Šele potem, bržkone naslednjega dne, je Werner umrl. Ako bi se o poročilih smukačev z Lawinensteina in o pogrešitvi zrakoplova »Salzburg« pravočasno sporočilo v Aussee, bi bilo brezdvomno mogoče rešiti nadporočnika Wernerja.
Slovenec, 21. maj 1912
Ekspedicija v notranjost Vezuva
Ravnatelj observatorija na Vezuvu Mallada je podvzel 16. t. m. s svojim slugo Varvazze drzno ekspedicijo v notranjost Vezuvovega žrela. Oba sta se spustila na 140 metrov dolgi vrvi v žrelo.V globočini 120 metrov sta zadelana širok poševen rob lave, ki sta gaprehodila naokoli. Nato sta splezala podrugi vrvi nadaljnih 100 metrov v žreloin dosegla ogromno razpoko, ki je nastala 12. marca 1911. Profesor Mallada je ostal v žrelu nad dve uri ter zbiral zanimiva opazovanja. V več odprtin žrela so spustili na vrvicah termometre, pri čemur so zmerili temperaturo od 90 do 98 stopinj Celzija. Prof. Mallada je postavil v sredino žrela rdečo vizirno zastavo v svrho merilnih del.
Vsled žvepljene sopare in neznosne vročine drzna raziskovalca nista mogla ostati dalje časa v žrelu. Izvršila sta tudi več fotografičnih posnetkov in nabrala več zanimivih mineralij. Pri plezanju iz žrela sta bila v veliki nevarnosti vsled padajočega kameuja. Z velikim trudom sta prišla iz žrela in se vrnila v observatorij.
Slovenec, 21. maj 1912