Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nesreče na planinah

Slovenec (1932) - Pavel Kunaver: Letos so se nesreče na gorah kaj zgodaj pričele. Binkošti so vzelo mlado življenje gori na blestečem Grintovcu, ki je letos, še ves v sneženem in ledenem oklepu, izvabil na svoj vrh precej pogumnih mladih ljudi.

Naše prekrasne planine so navdušile že široke plasti naroda za planinstvo — le žal, da je sorazmerno preveč žrtev tega navdušenja. Vzrok temu ni predrznost, ampak lahkomiselnost in predvsem malomarnost. V resnici se čudim, da ni še mnogo več nesreč na gorah, če opazujem, kako malomarno opremljeni odhajajo mnogi planinci v gore na težke plezalno ture. Predvsem zanemarjajo mladi neizkušeni ljudje tri najvažnejše prijatelje oz. pripomočke hribolazca, ki poleti zapusti zavarovano stezo, pozimi pa se loti strmih poledenelih pobočij; ti trije pripomočki so: vrv v vsakem letnem času, plezalni čevlji poleti in dereze pozimi.

Tja do sv. Petra in Pavla so naše gore zjutraj pokrite še z zmrzlim snegom in v neugodnih letih nudijo strma pobočja in ozki žlebovi s svojimi zmrzlimi snegovi smrtno nevarne ločke. Zato so šestero do deseterozobe dereze prevažen in potreben pripomoček za varnost. Še važnejša pa je vrv. Naši planinci se je ogibajo ter se je sramujejo. Podajajo pa se na strmine, ki neogibno prinesejo smrt, kdor na njih zdrsne in v silni naglici pridrvi med ali celo čez skale. Planinski vodniki v tujih Alpah navežejo turista na vrv takoj, ko je mogoče potom padca zadobiti resnejše poškodbe. Pri nas pa se vpričo režeče se smrti sprehajajo hribolazci pozimi po strminah, kjer resen hribolazec in vsak pravi vodnik ne uporablja samo vrvi in derez, ampak seka s cepini tudi stopinje v strmino. S tem zmanjšajo subjektivno nevarnost na minimum. Saj je objektivne še vedno dovolj!

Toda nazaj k vrvi! Kdor namerava obiskovati strme gore pozimi (ki traja tja do junija), naj si nabavi 12 do 13 mm debelo planinsko vrv! Ni vsaka vrv dobra, da ji zaupamo življenje! Kupi le v specialnih trgovinah nalašč za planince izdelano in preizkušeno vrv! Nato se uči delati dobre vozle. V vsaki izmed mnogoštevilnih planinskih ali skavtskih knjig so narisani najvažnejši vozli in navodilu, kako jih uporabljati. Slab vozel povzroči lahko smrt. Običajna razdalja med posameznimi planinci na vrvi je 6 do 8 m. Manj ni dobro, večja razdalja je potrebna včasih pri plezanju. Vrv postane moralna opora in važna vez med planinci. Z njo so si zvezali usodo. Navezani na njo morajo paziti ne samo nase, ampak prav v enaki meri mora vsakdo paziti na svoje druge. Sam nase pazi vsakdo, ker se zaveda, da s padcem spravi druge v nevarnost, na druge pazi, ker je to njegova prva tovariška dolžnost in pa, ker padec tovariša privede lahko tudi njega v nesrečo, če ne prepreči pravočasno hujšega sunka ali če ni zadosti trdno zasidran.

Dokler pobočje ni prestrmo, lahko stopajo vsi na vrvi navezani tovariši istočasno, kakor hitro pa postane pobočje strmejše, ali je nevarno poledenelo, ter je treba sekati celo stopinje, premika se le po eden, drugi pa čim bolje zasidrani s cepinom opazujejo prednika. Če je sneg mehkejši, naj se zasadi cepin do glave v sneg in okoli njega naj teče vedno nekoliko napela vrv. Sploh mora biti vrv vedno lepo raztegnjena med posamezniki!
Po možnosti se ogibaj navade vrv na količkaj nevarnih mestih nositi v zankah v roki! Dokaj nevarna je tudi vožnja družbe po snegu, če je navezana na vrv. Brezpogojno pa naj se ne poizkuša voziti so po snegu, dokler so dereze na nogah!
Navzdol grede po snegu bodi opreznejši kakor gori grede. Dočim nam na skalah nudi naslanjanje na steno večjo varnost, nam je na snegu in ledu pokončni položaj koristnejši, naslanjanje na strmino pa postane na snegu kaj lahko pogubno.
Ogibaj se bravur! Preziraj tiste, ki so norčujejo iz previdnosti! Ne boj se težkih tur, če poznaš gore in zvesto uporabljaš poleti vrv, plezalke in cepin, pozimi pa vrv, derezo in cepini Končam z besedami slavnega Whymperja, prvega zmagovalca Matterhorna: »Povzpni se na visoke gore, če ti je drago, toda nikoli ne pozabi, da sta pogum in moč brez pameti brez vrednosti in da more trenutna malomarnost uničiti srečo celega življenja. Nikoli se ne prenagli, pazi natančno na vsak korak in misli vedno že v začetku, kakšen je lahko konec.«

Pavel Kunaver

Pogreb pok. Makovca, ki je v ponedeljek smrtno ponesrečil pod Grintavcem, bo v četrtek zvečer ob 6. od mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu.

Slovenec, 19. maj 1932
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti