Tema meseca: Ostanki vojne v gorah / Sloveniji Zlati cepin 2012 / Manj znani Dolomiti / Zakaj v hribih nosimo sončna očala
Vsebina - Članki
UVODNIK
Ni nam vseeno. Vladimir Habjan
OSTANKI VOJNE V GORAH
Kdo je postavil tiste kamne? Ko vojna zaide tudi v gore. Marjan Bradeško
V Posočju še danes hodimo po njih. Mulatjere. Dušan Škodič
Alpski zid. Italijanski utrdbeni sistem ob rapalski meji. Karla Kofol
Impresivna tetralogija o soški fronti. Pogovor z Vasjem Klavoro. Marjan Bradeško
MINIATURA
Čas barv in barve časa. Mulatjera na Cregnedul. Aleš Nosan
INTERVJU
V gorah in potovanjih je smisel življenja. Pogovor z Andrejem Ercegom. Maja Duh
SLOVENIJI ZLATI CEPIN 2012
Sanjači zlatih jam v K7 West. Plezala Luka Stražar in Nejc Marčič. Zdenka Mihelič
ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUM
Uspešno izpeljana ideja. Slovenska prvenstvena smer na K7. Luka Stražar
Utrinki s plezanja in iz življenja v pakistanskih gorah. Charakusa. David Debeljak
MANJ ZNANI DOLOMITI
Srce Agnèrja. Zanimivo okno v Cimi dei Balconi. Franci Horvat
Z NAMI NA POT
Planota z razgledom. Banjšice. Marjan Bradeško
Opisi:
Sveti Lovrenc, 799 m. Marjan Bradeško
Vetrnik, 903 m. Marjan Bradeško
Lašček, 1071 m. Marjan Bradeško
Jelenk, 787 m. Marjan Bradeško
Z NAMI NA POT
Manj znane Alpe. Marmarole, skriti biser Dolomitov. Janez in Matija Turk
Opisi:
Cimon del Froppa, 2932 m. Janez in Matija Turk
Croda Bianca, 2841 m. Janez in Matija Turk
Croda Bianca, 2841 m. Janez in Matija Turk
Cima Tiziano, 2802 m. Janez in Matija Turk
ZGODOVINA
"Živahno delovanje, ki vrvi v našem društvu ..." Ob 110-letnici Trillerjeve koče in 60-letnici Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Žarko Rovšček
ZIMSKA TURA
Rombon v beli preobleki. Lep dan s prijatelji v zasneženih gorah. Milan Meden
POPOTOVANJE
Med pravoslavnimi samostani. Obisk polotoka Atos. Peter Soklič
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRS
Oče, gorski reševalec. Hana Černivec
Po dedkovih stopinjah. Emanuela Leban Parada
INTERVJU
Ljubezen do zahtevnega poklica. Klemen Gričar, gorski vodnik. Pogovarjal se je Andrej Mašera.
BILO JE NEKOČ
Zgodba o nemara prvem poskusu v steni Orlovce. Peter Muck
ZDRAVJE
Zakaj v hribih nosimo sončna očala? Svetlobna poškodba očesa. Dr. Petra Zupet
VARSTVO NARAVE
Pogubna svetloba. Nočni metulji. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Snežno gola in temperaturno pestra zima. Vreme in razmere v gorah v meteorološki zimi 2011/12. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Uvodnik: Ni nam vseeno
Pred kratkim sem bil na okrogli mizi, kjer se je med dvema visokošolskima profesorjema vnela polemika. Prvi je trdil, da je nemoralno, da našim zanamcem puščamo jedrske odpadke, drugi pa mu je oporekal, da je to sicer res, vendar jim poleg slabih vendarle puščamo tudi vrsto pozitivnih dobrin, kar tudi ni zanemarljivo. Tako nekako sem se počutil tudi sam na letošnji vseslovenski čistilni akciji.
Ko sem na markirani Koželjevi poti, ki poteka ob bregu Kamniške Bistrice in kjer se z vsakim rečnim zavojem odkrivajo nove in nove lepote te čarobne rečice, v gosti podrasti izbrskal prvi radiator z dvema stranicama, je bilo še zabavno in smo se temu vsi smejali. Potem smo dvesto metrov naprej odkrili še drugega s tremi rebri. Tega sta morala nesti dva, tako je bil težak. In potem se je samo še stopnjevalo. Na koncu smo jih našli toliko, da smo zadnjega morali žal pustiti, saj nas je bilo za nošnjo enostavno premalo. Vse to je bila dediščina "prednamcev". Zarjaveli radiatorji se niso znašli tu ravno včeraj, pač pa so jih v naravo vrgli že pred leti. Takrat ko okoljska kultura še ni bila takšna, kot je danes. Seveda še ni popolna, a spomnite se, kako je bilo pred desetimi ali dvajsetimi leti. Kdo pa je takrat delal probleme s smetmi?
Pogosto se mi v spomin prikrade izkušnja pod Prešernovo kočo na Stolu. Ko sva se nekoč z Ireno po brezpotju spustila od koče naravnost navzdol v strmo kotanjo, sva zgrožena odkrila neverjetno nesnago. Vsega je bilo, od štedilnikov, zarjavelih loncev, pločevine, odpadnega lesa …, da ne naštevam dalje. Včasih se ljudje s tem pač niso obremenjevali – ko neke zadeve niso več potrebovali, so jo enostavno odvrgli v prvo "luknjo", ki je bila pri roki. Ob takih akcijah, kot je bila čistilna, me vedno zanimajo (zabavajo) komentarji ljudi. Eni so bolj tiho, drugi so precej bolj glasni. Slednji so imeli veliko argumentov proti akciji, na primer, da vse skupaj nima smisla, ker bi se morali bolj posvetiti vzgoji ljudi, da ne bi smetili vsepovsod, ali da bodo za sabo že počistili sami, za drugimi pa ne bodo, ali da bo treba naslednje leto akcijo spet ponoviti, ker pri ljudeh nič ne zaleže in tako naprej in naprej. Celo to mi je prišlo na uho, da pobudnica akcije dela to za lastno promocijo (!?). Vprašanje, ali so se "komentatorji", ki sem jih poslušal, akcije udeležili, verjetno ne potrebuje odgovora ...
Na koncu doline Kamniške Bistrice stoji gostišče, po domače imenovano "Pri ta umazanem". Oskrbnika nista povsem komercialno usmerjena, kjer je glavni namen čim večji dobiček. Seveda tudi tam ne piješ in ne ješ zastonj. Pošteno plačaš in tako je tudi prav, saj ni nič zastonj. Oskrbnika "Pri ta umazanem" namreč sama kuhata in strežeta ter živita z okoljem. Tu ne gre le za odnos ponudnik-stranka, pač pa za prijazen, skorajda prijateljski odnos z ljudmi, ki pridejo mimo. Z vsakim spregovorita prijazno besedo, se pošalita, ga poslušata. Torej jima ni vseeno. Letos smo po celonočni reševalni akciji v gostišče prišli šele ob sedmih zjutraj. Oskrbnik, ki nas je vso noč čakal z večerjo, a nas ni bilo, nam je za zajtrk postregel z joto …
Drugič letos nas je ob štirih zjutraj pričakal z narezkom in vročim čajem (kot slišim, nam včasih niti računa ne izstavi). Ko smo lani osem ur zmrzovali ob hladni Bistrici, nam je sredi noči prinesel ogromno posodo vročega čaja, da smo se lahko pogreli, obenem pa nas je spodbujal še s toplo besedo. Prinesel je tudi svojo opremo, a smo mu petdesetmetrsko vrv morali razrezati, ker drugače ni šlo. Ravno danes, ko zaključujem ta uvodnik, smo bili ob treh ponoči spet pri njem. Za to je šlo pri čistilni akciji.
Ker nam ni vseeno.
Vladimir Habjan