Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na Brezniških Pečeh

Škrati in vile so se skriliIdrijske Novice - Tinka Gantar: »Tam na Pečeh resje cvete v sedmih barvah: rožnatordeče na tri sorte, ognjenordeče na dve, belo ima najbolj živozelene lističe in je samo pod Skokom, pa še tam težko, sedmo, tam pod Voglom, je kakor kri«.

Takole je ovčar Marko v istoimenskem delu pisatelja Janeza Jalna iz Rodin sestri razodel skrivnost, kje najti najlepše resje za materin prezgodnji grob.

Peči iz Podhoma.Na Brezniških Pečeh, gozdnatemu grebenu, tam tako lepo cveti! Greben se od Most pri Žirovnici (550 m) počasi vzdiguje do najvišjega Smokuškega vrha (tudi Vrh Peči, 1122 m), nato pa se niža in preko sv. Petra pade na 585 metrov v Begunjah. Greben, ki geološko spada h Kamniško–Savinjskim Alpam, izgleda prav pohleven. Reber smo mu rekli mi z desnega brega Save in ga nismo jemali v mar. Kako neki bi ga le, ko pa so nad njim mogočne Karavanke, ki se s Stolom vzpnejo kar za tisoč metrov višje?! Ph, smo se vzvišeno namrdnili. Nismo vedeli, da je to samostojen greben, ki ga od mogočnega telesa Stola ločuje dolina Završnice z umetnim jezerom in hidrocentralo istega imena, zgrajeno že davnega 1915. leta.

Vodohran»Gremo gledat avrikelj, tam na Pečeh je pomladi vse rumeno«, se je nekaj let nazaj, ko greben še ni bil tako »modern« kot sedaj, glasilo vabilo. Takrat smo Peči napadli z begunjske strani in presenečena nad izpostavljeno stezo z Vrha Peči na Golovec sem sklenila, da ga bom naslednjič osvojila v nasprotni smeri.

To se je zgodilo, letos, marca. »Avriklja še ne bo, resje pa«, je napovedala sestra. »Če nimaš nič proti, bi šli kar po stopnicah in na greben, iz Žirovnice. Od Most gor je pot bolj zaraščena« » Prav,« sem se strinjala in mimo vodohrama, ki smo ga otroci vedno z radovednostjo gledali od domače hiše, po stopnicah prišli prav na greben. Kako je steza zdaj shojena! Leta nazaj je bila komaj vidna, zdaj pa so jo trimčkarji in tudi planinci dobro uhodili. Na začetku se je bilo treba malo bolj stisniti k skalam, potem je pa do Malega vrha (893 m) sledil lagoden sprehod. »Poglej te bore, kot bonsaji so,« se je navduševala Jerca. »Nikjer drugje niso tako lepi,« je hvalila njih zvita debla in bogate krošnje. Na naslednjem roglju me je čakala, ko sem motovilila in iskala čistine, s katerih bi ujela v fotoaparat dolino Završnice in Stol na severu ter Deželo pod nama. Zeleno oko jezerca je bilo delno zamrznjeno, na Ajdni (1048 m) pod Valvazorjevim domom so v davnini našli varno zatočišče ajdi – velikani. Žirovnica, Selo, Breznica, Doslovče, Rodine, Vrba, z eno besedo rečemo (nagajivo) tem vasem Kašarija. Menda zato, ker so radi jedli proseno kašo. Kajpak so Kašarji nam čez Savo tudi vračali s Prgarji, Kraparji. Koliko pomembnih mož je zraslo v teh vaseh, prav neverjetno! Čebelar Janša, jezikoslovec Čop, dobrotnik Knafelj, pesnik Prešeren in pisatelja Finžgar ter Jalen so del najstarejše slovenske kulturne poti.

Kamnniško-Savinjske Alpe( Peči), desno Karavanke, levo Julijci.

»Lej, tu greš pa lahko z grebena k sv. Lovrencu (725 m)«. Cerkvica iz 1373. leta, vsa v ruševinah, je bila obnovljena pred dvema desetletjema. Pripeta je na južna pobočja Peči, 180 metrov nad Zabreznico, njen zvon ponese želje po radovljiški ravnini, blejskem kotu in Dolini, kot na kratko rečemo dolini od Jesenic proti Kranjski Gori. Seveda sega pogled čez zelene pokljuške gozdove na beli Triglav in njegove sosede. Vse to pa še več je videti tudi z grebena.

RazpeloKar verjeti nisem mogla, kako udobno se pot vije po grebenu in manj prijetno navzdol, strma pot iz Doslovč je prečkala greben in skoraj padla v Završnico. Ko sem na Gosjaški peči (883 m) zagledala, kako visoko je Vrh peči, sem si rekla: »Na noben vrh še nisi prišla po ravnem, tudi na tega ne boš!« Tako je tudi bilo: z listjem in mahom postlana steza se je spremenila v skalnato koj za zbiralnikom. Tam se je zagnala v strmino in vesela sem bila, da je bila suha. To bi drselo v mokrem! Sredi strmine sva se umikali skupinici, ki je ugotovila, da sva lahko veseli, ker da gre navzgor lažje. Ampak to sva že vedeli! Pa gor, kar še gor in še navzgor in dobro segreti naju je pričakala najvišja točka s klopco, prelep razgled, skoraj kot iz letala in počitek in malica. Tudi to, da bo odtod šlo pretežno navzdol, je dobro delo. Hitro sva se ohladili, kajti mrzel veter ni dovolil soncu, da bi dobilo pravo moč. Topel čaj, hladen ššš …, vetrovka, kapa, rokavice, … Da ne bova česa pozabili ali pa nama veter kaj ne odnese, naju je skrbelo, potem ko sva prešteli vasice, si pokimali, češ, poglej kako temna je soteska Vintgar med Borštom in Homom, pogledali na rojstno hišo, ki je kukala izza Homa, pomežiknili Blejskemu jezeru in Jelovici z Babjim zobom. Greben se je razširil in dal prostora starim bukvam. Take steze pa še ne! Prepletene korenine mogočnih dreves so poraščene z mahom. Zreva v to zeleno mehko lepoto in čakava na škrate in vile, ki so prav gotovo tu nekje, le tiho morava biti. Zadnje resje na grebenu lovi sončne žarke in telohi široko odprti v vseh barvah nastavljajo obrazke soncu. Nekateri so že opečeni, rdeči. Pri Sankaški koči nad sv. Petrom je živahno, delovna akcija je prišla ravno do počitka in skoraj slišalo se je, kako pivo cvrči v osušenih grlih. Še nekaj korakov navzdol in na širokem golem hrbtu se prikaže gotska cerkev sv. Petra (839 m).

Sveti Peter

Žal je bila zaprta, tudi bližnja domačija Pr Gorjak, zato nisva videli znamenitih fresk. A tudi zadnji pogledi na Stol, Begunjščico in Vrtačo med njima ni bilo slabo nadomestilo. Po eni od mnogih steza sva se spuščali v Begne, kot domačini rečejo Begunjam. V graščini je bila pred vojno ženska kaznilnica, ki so jo vodile redovnice sv. Vincencija Pavelskega, med vojno zloglasni zapori, zdaj je v njej psihiatrična bolnišnica.

Skoraj zaleteli sva se v Plečnikovo kapelico Jožamurka (posvečeno sv. Jožefu) ter senčnico Murko (tudi Brezjanka), ki ju je mojster, letos je 140 letnica njegova rojstva, po naročilu redovnic zgradil 1937 in 1938. Tako značilno njegovi sta, da ni možna pomota. Kapelica je na lepih okroglih stebrih, zidanih iz kamna in polkrožne opeke, oltarni prostor je prazen (sv. Jožef je »šel« v Plečnikovo hišo v Ljubljano), niša s klopmi za meditiranje pa zaprta. Senčnica je masivna lopa na hrastovih stebrih, spominja na antični tempelj, na lepem, iz prodnikov narejenem tlaku čepita dve sfiženi klopi. Murki (tako je Plečnik imenoval hišice za počitek) sta na pobočju nad graščino. Obiskovalci in bolniki imajo od tu lep pogled na grajski park, ki je, skupaj s po vojni (1949) podrto kaznilniško kapelo, tudi Plečnikovo delo. Malo vzdrževanja ne bi škodilo.

Na parkirišču nasproti Jožovca, kjer je dom Avsenikov, sva ugotovili, da so ključi od tu parkiranega avta ostali v drugem, v Žirovnici čakajočem avtu. O, zgube pozabljive! Hudega pa ni bilo, kajti kot po naročilu je bil tu avtobus in zgubi rešeni.

Od doma sva v večernem soncu še enkrat s pogledi prehodili Peči, ne v celoti, ker vsega grebena ni videti. Kako pohlevne so v primerjavi s Stolom in Begunjščico v ozadju. Dolg pa je greben, ni čudno, da sva hodili skoraj štiri ure. Ja, še to: resje je letos bolj na redko cvetelo. Verjetno je presuho in se že lansko leto nastavljeni cvetovi niti ne bodo odprli. Zdaj pa je najbrž jeglič že zacvetel, boste šli pogledat?

Tinka Gantar
 

  30.03.2012




Ajdna


Stol


Kažipot k sv. Lovrencu


Kvišku!


Stol in Begunjščica, pa še malo Vrtače.


Bonsaji na grebenu.


Dežela kot iz letala.


Begunjščica


Brezjanka


V letošnji suši se "špara".

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45945

Novosti