Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bohinjci, pregnani iz raja

Jana - Tina Horvat: V prelepi in na videz rajski bohinjski deželici ob idiličnem jezeru pod najvišjimi gorami nikoli niso živeli kot v pravljici, saj so se morali zaradi odmaknjenosti in težkih razmer vedno bolj potruditi za preživetje kot drugje.

Vendar v vsej dolgi zgodovini Bohinjci niso bili tako razočarani, kot so te dni. Za njimi je precej slaba zimska turistična sezona, smučišče Kobla in Ski hotel na Voglu sta bila vso zimo zaprta, polovica hotelov na ekskluzivnih lokacijah propada, število prenočitev se zmanjšuje, ljudje, ki so delali v turizmu, izgubljajo službe … Bohinjci se te dni sprašujejo, kam plove bohinjski turizem in kako se bo to zanje končalo.

Res je, da so imeli v Bohinju vedno težave s posameznimi hoteli in včasih z zelenimi zimami, res je, da zgodba o propadanju hotelov niti ni nova, a tako še ni bilo nikoli. Več kot polovica bohinjskih hotelov, to pa so Zlatorog, Ski hotel na Voglu, Bellevue, Bohinj, hostel Pod Voglom, apart hotel Triglav in kamp Zlatorog ter še nekaj deset hektarov ekskluzivnih zemljišč in posameznih objektov, je v lasti enega človeka oziroma družine Zmaga Pačnika ali njegovih podjetij Alpinum, d. d., in Dunis, d. o. o., ki pa s svojo lastnino po mnenju Bohinjcev slabo gospodarijo. Nekateri hoteli so zaprti ali slabo delujejo in namesto dohodkov ustvarjajo izjemno velike izgube.
Zaščiteni Bohinjci v pasti zasebnega kapitala. Ker je Bohinj eno od najlepših območij Slovenije in ker njegov velik del sodi pod območje Triglavskega narodnega parka (TNP), je problem turistični razvoj. Po eni strani država s TNP bohinjsko območje ščiti pred pretiranimi posegi, prebivalci pa se seveda čutijo prikrajšane, po drugi strani jim te prikrajšanosti ne povrne drugače kot s prodajo turistične infrastrukture in izjemnih zemljišč zasebnikom, ki pred očmi Bohinjk in Bohinjcev z njimi slabo gospodarijo. Bohinjci so se znašli v pasti – upoštevati morajo vsa mogoča, tudi zelo neživljenjska pravila in predpise, a so popolnoma nemočni in tudi finančno oškodovani ob slabem ravnanju nekaterih lastnikov. Namesto da bi živeli v raju, se otepajo z vse večjima pomanjkanjem hotelskih gostov in brezposelnostjo.

V polovico hotelov se ne vlaga! Obisk te dni zelo žalostnega Bohinja smo začeli pri direktorju Turizma Bohinj Klemnu Langusu. »Problem teh hotelov se vleče že več kot sedem let. Lastnik vanje ne vlaga in jih ne obnavlja. Očitno misli, da bodo delovali kar sami in da mu bodo prinašali denar. Po sedmih letih je treba pogledati resnici v oči. Ta je za nas, Bohinjce, precej kruta. V tem trenutku so vsi Pačnikovi hoteli, razen hotela Pod Voglom, zaprti in bodo očitno vse do prvega maja. Treba je vedeti, da je bila mrtva sezona v Bohinju vedno oktobra in novembra, spomladi hoteli nikoli niso bili zaprti.« Res je, še doda Langus, da poslovnež Pačnik nima sreče z najemniki hotelov, ti se menjavajo kot po tekočem traku in za sabo puščajo opustošenje, podjetja lastnika vstopajo na trg in izginevajo, spreminjajo naslove in menjujejo direktorje, puščajo izjemno velike dolgove za turistične storitve, takse, komunalo in druge dajatve. »Bohinjci imamo občutek, da so nas nategnili,« pove Klemen Langus. Do leta 2003 je v hotelih bilo več kot 80.000 prenočitev na leto, lani jih je bilo samo še 35.000.

Več v Jani št. 13, 27. 3. 2012

Tekst: Tina Horvat
foto: Šimen Zupančič

1 komentarjev na članku "Bohinjci, pregnani iz raja"

Tomaž Ogrin,

Vsekakor opisovanje stanja in dogajanja ni dovolj. Manjka analiza, kako je prišlo do tega. Zato, da se izločijo iz odločanja ljudje, ki so to škodo povzročili, ko so prodali ali "šenkali" hotele nekomu. Kaj je Bohinjcem takrat hodilo po glavi? Kaj so pričakovali od kapitalista? Niso verjeli v svoje sposobnosti? Saj še zdaj ne, čeprav so si nekateri v Ukancu dobro opomogli.

Če zasebni apartmaji na primer v Stari Fužini niso polni celo leto, je nekaj narobe z bohinjsko organizacijo. Ne morete domačinov puščati, da naj se znajdejo kot vejo in znajo. Pred leti so hoteli pred pragom Stare Fužine graditi nov hotel. Ne izkoristite pa kapacitet pri domačinih. Bistvo je vendar, da prebivalci zaslužijo sami, ne neki hoteli.

Trdim, da bi morala biti glavna naloga Turizma Bohinj pa še koga, da priskrbi tuje goste domačinom z apartmaji in prenočišči skozi celo leto. Seveda, gostje ne bodo prihajali samo spat sem. To lahko tudi doma. Manjkajo posebni programi za goste, ki niso samo soteskanje in plezanje po drevju. Programi doživljanja narave, kar je prednost Bohinja z okolico. Posebni turistični pohodni paketi, itd. O tem smo pred leti slišali od Škotov v tednu cvetja, ki se je ob začetnem nezanimanju le prijel.

Ves TNP imate na dlani. Koliko domačinov pa pelje svoje in sosedove goste okrog po TNP? Z razlago naravne in kulturne dediščine. S posebnimi programi pohodništva, pridobivanja normalne teže in oblike malce preveč krepkih Evropejcev, specialnih področij, kot je botanika, geologija, itd. Idej je kolikor hočete. Ko se enkrat razve za kvalitetne programe, bodo Evropejci sami prihajali. Sem namesto na avstrijsko Koroško.

Zgledujte se malo po njih, a bodimo različni, posebni.

Take stvari niso drage, se dajo hitro realizirati.

V hotele lahko vložite milijone, pa ste komaj na začetku z gosti. Kdaj bo kdorkoli z gosti v obnovljenih hotelih odplačal visoko investicijo?

Sicer pa pritisnite tudi na državo, da sprejme predpise, da se zanemarjanje kapacitet sanira z nacionalizacijo hotelov. Lahko izračunate kakšno družbeno škodo je lastnik doslej naredil s tem. itd.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti