Večer, Gore - Gabrijel Toplak: Pred javno razpravo o kriterijih za dvonamensko rabo planinskih poti še zbiranje predlogov širše javnosti, ki išče v naravi mir in varno gibanje.
Komisije za planinske poti, turno kolesarstvo in varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) so na podlagi skupnega sestanka načelnikov omenjenih komisij, ki so ga sicer organizirali sredi lanskega septembra, in na podlagi nadaljnjih medsebojnih usklajevanj, pred kratkim pripravile izhodišča v 15 točkah, ki naj bi po njihovem mnenju služila za pripravo kriterijev, na podlagi katerih bi lahko odpirali določene poti za dvonamensko rabo.
Zakonodaja zaostaja za napredkom
Predsednik komisije za pripravo kriterijev za dvonamensko rabo planinskih poti Tone Tomše, sicer podpredsednik PZS, je dejal, da se je v zadnjem desetletju zelo povečalo število ljubiteljev različnih oblik športa in rekreacije v naravnem okolju. "S tehnološkim napredkom in cenovno dostopnostjo gorskih koles in drugih vozil širšemu krogu ljudi se število rekreativcev še povečuje, vendar pa temu ni sledila ustrezna zakonodaja niti ureditev infrastrukture za take vožnje. Po dostopnih podatkih v zadnjih letih tudi ni bilo urejeno niti eno območje (poligon) za te športe, ki bi imelo ustrezno dokumentacijo oziroma potrebna dovoljenja. S tem se povečujejo tudi motnje v naravi in pritiski na okolje ter negodovanje ljudi, ki iščejo v naravi mir in varno gibanje," je pojasnil Tomše in nadaljeval, da je imenovana komisija pripravila predlog meril za dvonamensko rabo planinskih poti. Pripravljeni predlogi, pripombe in dopolnila meril pa bi bili izhodišče za javno razpravo o predlogih meril za dvonamensko rabo planinskih poti, v kateri je mogoče sodelovati do ponedeljka, 30. aprila, ter jih je treba posredovati v pisni obliki do konca aprila na naslov PZS, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom "Javna razprava - dvonamenska raba planinskih poti" ali po elektronskem naslovu info(at)pzs.si (v zadevi je treba zapisati Javna razprava - dvonamenska raba planinskih poti).
Za vožnjo je potrebno soglasje
Zdenka Mihelič iz Planinske zveze Slovenije o tako imenovanih izhodiščnih točkah pravi, da so že v prvo točko uvrstili določilo, da je vožnja s kolesi zunaj poti prepovedana. "To so predvsem območja, ki predstavljajo kmetijske in gozdne površine, saj s takimi vožnjami poškodujemo vegetacijo in pospešimo erozijske procese," poudarja Miheličeva. Za vožnjo s kolesom po planinskih poteh je treba pridobiti soglasje lastnikov zemljišča in planinskih društev, ki pot oskrbujejo in vzdržujejo. Planinska pot, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je namreč sestavni del zemljiške parcele, preko katere poteka, glede na zakon o planinskih poteh pa so lastniki soglašali z uporabo planinskih poti le za hojo, ne pa tudi za vožnjo.
"Na planinskih poteh ima planinec vselej prednost, saj so bile grajene izključno za pešhojo, razen poljskih in gozdnih prometnic, ki jih planinska organizacija samo označuje. Vendar tudi na teh poteh velja, da ima pešec prednost pred kolesarjem. Prav tako je v predlogu za kriterije dvonamenske rabe planinskih poti zapisano, da je prepovedana vožnja s kolesi nad naravno gozdno mejo (v visokogorju), razen po obstoječih prometnicah. Pomembna se nam zdi minimalna širina dvonamenskih poti, ki bi morala biti 1,5 metra, saj le takšna zagotavlja potrebno preglednost poti in predvsem možnost varnega srečevanja," razlaga Miheličeva. Med drugim naj bi kriteriji za dvonamensko rabo planinskih poti določali oziroma upoštevali tudi obiskanost oziroma frekventnost poti, saj vse, ki so v vseh časovnih obdobjih množično obiskane, po njihovem mnenju niso primerne za dvonamensko rabo. Kot primer omenjajo romarsko pot na Šmarno goro.
Enotno označevanje za vso Slovenijo
Tudi naklon trase je pomemben, je razvidno iz predlaganih kriterijev, saj naj bi bil pod 20 odstotki, predvsem zato, ker je na strmejših poteh več poškodb same trase poti. "Pomembna je tudi trdnost podlage poti, predvsem takrat in tam, ko je teren razmočen, saj je več poškodb terena prav na tistih poteh, ki potekajo po mehkejši prsti in na ilovnatih in zamočvirjenih predelih. Voziti se ne bi smelo tudi na vseh zavarovanih območjih, razen če je to izrecno dovoljeno. Isto pa bi veljalo še za poti z vgrajenimi lesenimi bruni, ki utrjujejo pot. Če bi želeli, da bi bila takšna pot primerna tudi za vožnjo s kolesi, bi bilo treba bruna bolj utrditi v podlago kot sicer, kar pa zahteva bistveno več časa in stroškov," pojasnjuje kriterije Miheličeva. Sicer pa je v izhodiščih še zapisano, da je treba določiti način označevanja dvonamenskih poti, ki bo poslej enoten za vso Slovenijo, in kdo bo poleg skrbnika poti vzdrževalec dvonamenskih pot. Za kolesarje želijo zapreti tudi vse planinske poti razen tistih, za katere na predlog skrbnika poti člani komisij za planinske poti, turno kolesarstvo in za varstvo gorske narave PZS, ki predlagajo te kriterije, ocenijo, da izpolnjujejo pogoje za dvonamensko rabo poti. "Ne nazadnje bi bilo pomembno, če se opredeli, kdo bo financiral dodatno vzdrževanje dvonamenskih poti, saj vsak povečan obisk poti pomeni več poškodb in več stroškov za vzdrževanje, ter kdo bi nosil odgovornost v primeru nesreče. Predvsem zato, ker je pri teh dvonamenskih poteh hoja in kolesarjenje na lastno odgovornost, vsaj kar se kazenskega prava tiče," je sklenila Miheličeva.
Gabrijel Toplak
Število rekreativcev na planinskih poteh se s tehnološkim napredkom in cenovno dostopnostjo gorskih koles povečuje. (Boris Strmšek)