Peter Podgornik: Kaninske gore - Gore okrog Krnice
Pred nami je drugi prispevek o Kaninskih gorah. Iz Zavetja Škednjev se podajamo v Gore okrog Krnice. Razen peščici plezalcev in dobrim poznavalcev brezpotja je to območje za večino plezalno neznano. Tu ne bomo naleteli na velike stene in znane smeri, odkrili pa bomo veliko primernih možnosti za uživat v samotnih predelih naših gora.
Krnica je visokogorska dolina, ki se najgloblje zajeda v vzhodno stran Kaninskih gora nad Bovško ravnjo. Tik pod robom gozdne meje samevajo staje planine Krnica, do katere je danes moč priti iz Bovca po makadamski, gozdni cesti mimo B postaje kaninske žičnice. Malo stran je struga potoka Krničar, v katerem se zbirajo vode z razdrapanih kraških pobočij nad vzpenjajočo se dolino. Konec le-te predstavlja prelaz Prevala, naravna meja med vzhodnim in zahodnim delom Kaninskih gora, najnižja točka v tem delu slemena in najenostavnejša povezava med Bovško in Reklansko-Jezersko stranjo. Na drugi, severozahodni strani Prevale, se spušča podobna dolina imenovana Prevalska ravan.
Prevala, nekoč prekleta točka graničarjev (mejni kamen 13/5, 2067 m), predstavlja danes stičišče planinskih poti in smučarskega središča, trenutno z mejami na videz neobremenjenimi evropejci. V primernih zimskih razmerah je smučanje skozi Krnico in z nekaterih bližnjih vrhov pravi užitek. Drobnica je nekoč s planine Krnica iskala borno pašo v kraškem svetu do sten, grebenov in vrhov, ki dolino obdajajo. Temu primerna so tudi domača imena le-teh, ki so kljub vestni študiji včasih problematična. Mogoče je vzrok težja dostopnost nekaterih vrhov v razdrapanih in odročnih grebenih, do katerih je potrebno plezati.
Po večini golo dolino obdaja gorski svet, ki je med plezalci malo poznan. Iz zapisov je razvidno, da so domačini dobro poznali prehode med stenami in po nekaterih grebenih. Krajše in velikokrat med skalnimi podi skrite stene so padle v oči plezalcem na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Par novih smeri redkih plezalcev iz ostalih delov takratne države republike je prižgalo iskro med rastočo plezalno generacijo na Bovškem, ki so jim redno hodili v zelje drežniški samorastniki in drugi južni sotrpini. Stene na drugi, severni strani grebena, so doživele obiske plezalcev že v času med obema svetovnima vojnama.
V prispevku so predstavljene stene in smeri v obroču gora okrog doline Krnice. S Prevale bomo prišli po grebenu na Lopo in spoznali skalno steno na obeh straneh. Sledili bomo grebenu in redkim smerem vse do Hudega vršiča. S prostranih kraških podov Goričica se proti Krnici spuščajo do 300 metrov visoke stene (Pri Banderi, Jelenk in Vratni vrh), ki na vzhodni strani zapirajo dolino. Na zahodni strani Krnice se vleče dolg in oster greben Stadorja z več vrhovi in stenami. Preko Ovčjega in Grdega vršiča bomo prišli na Sedlo pod Prestreljenikom, kjer bomo tokrat končali plezalno potepanje.
V občasno kosmatem, za primorski del Julijcev običajnem skalnem svetu, je kamenina marsikje za čuda dobra. Večina teh smeri ni bila nikoli deležna posebne obdelave in predstavitve, marsikaj je pozabljenega. Posameznih akterjev ni več med nami, nekateri so pozabili svoja mladostna pota, papirja pa takrat še ni bilo v izobilju ...
Kljub temu je pričujoči prispevek dokument, ki nam po dolgi in včasih mukotrpni raziskavi med obstoječimi, velikokrat zbledelimi podatki, in še živimi, večinoma beloglavimi plezalci služi kot izhodišče za obisk gora in sten okrog Krnice.
Peter Podgornik