Kamniški občan (1994) - Bojan Pollak: Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (IV.)
Devet slapov potoka Korošak pod Osredkom, nmv od 730 do 1050 m.
Kjer pobočja Kamniškega vrha in Planjave prehajajo v pobočja Pokovša, je nastala grapa, po kateri teče potoček Korošak. Ta se rojeva iz več izvirov, med katerimi je najmočnejši tisti, ki je malo pod Osredkom in se nato izliva v Blatnico, od koder skupaj nadaljujeta pot kot Bistričica.
Relativno visoki izvir studenca pogojuje geološka zgradba. Tu se meša keratofir in vulkanski pepel z dolomitom in apnencem. Tako nepropustna podlaga povzroča relativno visok prodor talne vode na površje. In ta voda je nato zaradi različno odporne kamnine v grapi izdolbla nekje globoko, drugje pa plitvejšo strugo, tako da čez vmesne pragove pada v nižjih ali višjih slapovih.
Slapov in kaskad je najmanj 9 in so razporejeni med 730 in 1050 m nadmorske višine.
Od spodaj navzgor je na nadmorski višini približno 730 m, na začetku grape, ko se ta začne ožiti, manjši približno 7 do 8 metrov visok slap, bolj podoben kaskadi. Nato se struga malo položi, da bi se spet dvignila v manjšo, približno 5 m visoko kaskado. Za tem sledi spet daljši, položnejši del vse do najvišjega, približno 20 metrov visokega slapu. Taje res slap, saj je voda spodjedla kamnino, tako da pada v prostem padu. Nad njim je nato še približno 10 metrov visok slap, ki je od blizu težko vidljiv. Za njim se grapa deli na dva kraka. V levem (gledano navzgor) je še nekaj kaskad vse do izvira, ki je približno 1150 m visoko. Desni krak se po nekaj deset metrih zopet deli. Z desne (orografsko leve) strani pada v glavno strugo približno 20 m visok kaskadni slap, ki pa je z vodo bolj reven. V glavni strugi je nato tik pod ostanki poti še en manjši slap, visok približno 6 m. Nato sledi še dvojni slap, ki meri skoraj 17 m. Tudi ta je precej strm, spodnji del pada čez previs. Nato se grapa spet malo položi, pred koncem se dvigne še za dva slapova, visoka od 10 do 15 m. Zadnji je komaj dobrih 50 višinskih metrov pod pastirskimi kočami na planini Osredek.
Zanimivo je to, da se največji slap lahko vidi tudi iz Kamnika. Iz samega mesta sicer ne, ker ga zakrivajo Poljane, pa tudi same mestne hiše ne, zato pa npr. z vrha Velikih Poljan ali Mekinj (s poti k domu upokojencev), Grabna in Malega gradu, seveda, če je dobra vidljivost. Vodnatost slapov je odvisna od padavin. V hudi suši je vode bolj malo, zato slapovi takrat niso tako slikoviti. Če pa se topi sneg ali je nekaj dni prej deževalo, so slapovi prav vodnati in slikoviti. Zanimiva je tudi geološka sestava tal. Ko gremo od kmetije v dolinico Korošaka, lahko opazujemo kamnine različnih barv: od zelenih do rjavih, od rdečih do belih, od sivih do črnih. Vidimo, da kamnina ni nastala samo zaradi usedanja v vodi kot npr. apnenec, ampak da so delovale še druge sile.
DOSTOP: Po asfaltirani cesti v dolini Bistričice v Klemenčevo, skoraj do ovinka, ko cesta zavije navzgor in nazaj v Zakal. Še pred ovinkom (približno 40 m po koncu asfalta) čez most in mimo nove domačije (Klemenčevo 4 a) po kolovozu desno navzgor do potoka. Tu po kolovozu ob potoku (Korošak), mimo podrtega mlina naprej po zapuščeni poti in čez ograjo na gozdno cesto. Čez cesto naprej v nekakšen zatrep. Z desne (orografsko leve) strani se spušča do potoka melišče, leva stran pa je poraščena in strma. Vmes se izoblikuje nekakšen grebenček s sledmi stare poti.
Če hočemo videti prvi slap, potem gremo kar po strugi potoka. Možno je obplezati slap po orografsko desni strani, vendar je zelo strmo in krušljivo, zato je bolje, da se vrnemo na začetek. Tu gremo na levo (orografsko) stran struge. Če hočemo videti še drugi slap, gremo po nakazani potki na levi strani grebenčka navzor skoraj čisto do struge — slapa. Nato se povzpnemo desno na ramo v grebenčku in na drugi strani sestopimo nekaj metrov na pot. Do tega mesta pridemo tudi, če gremo od potoka po desni strani grebenčka oziroma po levi strani grape, melišča. Ta pot nas nato pripelje nazaj na grebenček nad grapo nad značilnim stolpom v grebenčku. Na sedelcu gremo po levi poti, pot navzgor vodi namreč proti Osredku, vendar je opuščena. Naša pot gre rahlo navzdol in kmalu zagledamo največji slap, hkrati tudi enega višje.
Kmalu smo v grapi. Po njej pridemo pod največji slap. Nadaljevanje je možno samo z rahlim plezanjem levo od slapa navzgor in desno na grebenček. Po njem do ostankov stare poti. Ta nas pripelje spet v grapo na mestu, kjer se ta deli. Nekaj metrov po levem (orografsko desnem) kraku, nato desno navzgor na grebenček. Na njem se pojavijo ostanki stare poti. Sledimo ji v grapo nad manjši slap oziroma pod večjega. Pot nato zavije desno in se v ključnih dvigne na Osredek. Če pa bi radi videli še zgornja slapova, potem moramo iti, predno grapo prečka pot, v strmo brezpotje po njeni levi (orografsko desni) strani. Najprej splezamo na grebenček, ki mu sledimo toliko časa, da lahko zavijemo v pobočja nad grapo. Po teh pobočjih naprej - možni so tudi sestopi v grapo pod slapove ali nad nje - vse do strnjenega gozda, kjer naletimo na stečino, ki nas popelje proti Osredku. Od zadnje hiše približno ena ura in pol.
Z Osredka se lahko vrnemo po isti poti, kar ni priporočljivo, ali pa se spustimo mimo križa po slabo označeni poti, prečkamo krušljive grape do melišča, ki se spušča do potoka Korošak. Lahko se spustimo po melišču in pridemo na začetek grape pod prvi slap, lahko pa nadaljujemo po poti in se čez Slevo in Bistričico vrnemo v Stahovico. Druga varianta vrnitve z Osredka je, da malo za križem zavijemo na zgornjo, lovsko in neoznačeno pot, ki nas privede na zgornji del Ravnih senožeti in nato čez Slevo v dolino Bistričice in naprej v Stahovico. Ker poti mimo slapov skoraj ni in je tudi orientacija zahtevna, saj nas napačno izbrana smer gibanja lahko pripelje v nevaren svet, je zelo priporočljivo spremstvo primernega vodnika s primerno opremo. Zaradi strmih travnatih pobočij je nujna tudi primerna obutev s trdnim, narebričenim podplatom.
BOJAN POLLAK
Kamniški občan, 24. februar 1994