Delo, Nekrolog - Ivan Turk: Odšel je še zadnji od velike trojke raziskovalcev paleolitika v Sloveniji, Mitja Brodar, sin legendarnega Srečka Brodarja.
S pokojnim Francem Osoletom je pol stoletja deloval na področju paleolitskih raziskav, ki so širši javnosti poznane predvsem po najdiščih, kot sta Potočka zijalka in Divje babe. Njegova smrt sovpada z umiranjem stroke, ki se ji je slovenska država v imenu varčevanja v krizi že pred leti odrekla. V posmeh temu se je ta stroka rodila in nadvse uspešno razvila v času velike gospodarske krize med obema svetovnima vojnama. Takrat je Srečko Brodar ime tedanje nove države ponesel v svet z odkritji v Potočki zijalki. Mitja je kot otrok vse budno spremljal in se odločil iti po očetovih stopinjah.
Načrte mu je kasneje prekrižala vojna. V roški ofenzivi so ga ujeli Italijani in internirali v zloglasnem taborišču na Rabu, kjer so ga skoraj do smrti izstradali. Ob kapitulaciji Italije je za las ušel premestitvi v enega od koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Po vojni je na očetovo željo končal študij gradbeništva in nato na lastno željo še geologije in paleontologije, da je tako lahko samostojno nadaljeval očetovo delo.
S priključitvijo Primorske Jugoslaviji so se leta 1949 začela obsežna paleolitska raziskovanja v Postojnski kotlini pod vodstvom Srečka Brodarja, ki so postala širše znana po najdbah iz Betalovega spodmola. Tako je paleolitska stroka ponovno prispevala k promociji nove države. Pri teh raziskavah sta aktivno sodelovala tudi Mitja Brodar in Franc Osole.
Prvo samostojno in odmevno raziskavo je Mitja Brodar izvedel v Mokriški jami (1954–1956) v Kamniških Alpah. Odkril je novo visokogorsko najdišče z najdbami, podobnimi onim iz Potočke zijalke. Leta 1959 je na podlagi odkritij in raziskav v Mokriški jami doktoriral iz kvartaroloških znanosti. V letih 1965–1986 so sledila odkritja številnih drugih, manj odmevnih najdišč po Sloveniji, kar ne velja za zadnje odkrito, Divje babe. Z njimi je nova država Slovenija z najdbo najstarejšega glasbila postala prepoznavna po svetu. Res zanimiv niz naključij, od Potočke zijalke, prek Betalovega spodmola, do Divjih bab, na koncu pa stroko, ki je za to zaslužna, spremenjene okoliščine privedejo na rob propada zaradi domnevnega pomanjkanja sredstev za financiranje kadrov.
Razen v Sloveniji je Mitja Brodar raziskoval tudi v republikah nekdanje Jugoslavije, kjer je posebej zaslužen za odkritje Crvene stijene (1955–1959) v Črni gori, ki sodi med najdišča nadregionalnega pomena, kjer še vedno raziskujejo mednarodne znanstvene ekipe.
Izsledke raziskav je Brodar objavil v številnih člankih v znanstvenih revijah ter v knjigi, monografski objavi Potočke zijalke, skupaj s Srečkom Brodarjem. Po upokojitvi leta 1986 je vrsto let pripravljal pregled slovenskega paleolitika, ki ga je natisnil leta 2009 v samozaložbi v obsežni knjigi Stara kamena doba v Sloveniji. V knjigi je zbral vse dosežke prve in druge generacije slovenskih raziskovalcev paleolitika, Srečka Brodarja, Franca Osoleta in sebe.
Mitja Brodar je dolgo življenje posvetil znanstvenemu udejstvovanju in razvoju sedanjega Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Pri slednjem je bolj kot svoje področje raziskovanja podpiral vsa druga področja. V tem je bil zelo načelen, kot je bil načelen v strokovnih vprašanjih. Zato svojega mnenja ni spreminjal niti pod težo nasprotnih dokazov. Pri izbiri naslednika ni imel sreče, kakor se je večkrat izrazil. Vendar je tudi s sodelavci, s katerimi se strokovno ni strinjal, na človeški ravni imel korekten odnos. Zato ga bomo ožji in širši sodelavci v spominu ohranili predvsem kot dobrega človeka, o njegovih znanstvenih dosežkih pa bodo najbolje pričala njegova dela.
Ivan Turk
Foto Ljubo Vukelič