Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Brana - priročen hišni vrh

Kamniški občan (1994) - France Malešič: Prisopihamo v planinsko kočo na Kamniškem sedlu, odložimo nahrbtnik, se okrepčamo in si malo odpočijemo.

Takrat smo za tisti dan opravili že zares veliko in pravzaprav nimamo nobenega posebnega namena storiti še kaj bolj resnega. Vseeno pa imamo še nekaj moči, dan je lep in v bližini je prikupen vrh. Na njem je že nekaj ljudi, v steni sta dva plezalca, po poti se vzpenja manjša skupina. Na pobočju je še malo snega. Vendar to že ne bo kaj posebnega, če je vrh tako obljuden.
In sploh, zakaj se ne bi tudi sami malo preskusili, ne da bi nas motil nahrbtnik. Brez njega bi že iz doline prišli bistveno prej, tako pa niti ne vemo, kako hitro nam gre. Poleg tega se moramo po okrepčilu tudi razgibati in pospešiti prebavo, sicer bomo slabo spali. Pot na vrh pa je tudi malo vstran od našega jutrišnjega cilja. Dan brez vrha, čeprav majhnega, je za pravega planinca zapravljen. Zvečer pa je tudi lažje začeti pogovor, če prinesemo kakšno novico z vrha. Saj se nam niti ne bo treba hvaliti. Planinska vljudnost narekuje, da to prepustimo drugim. Potem bomo morda še katero zapeli in dan bo lepo zaokrožen.
Tako se nabere cela kopica čisto simpatičnih razlogov, povodov in izgovorov in kar samo nas potegne na bližnji vrh, ki je kot nalašč za vse, kar se nam mota po glavi, tega pa ni prav malo. Odpravimo se na pot.

Sedlu se bliža pisana skupina. Modro vodstvo je vedno bolj navdušeno nad srečno doseženim prvim ciljem. Glavni ves čas posebej poudarja, da se danes pač ne bomo naprezali, ker gre za uvodni dan in je naš edini cilj priti do koče. Kljub vsem zapletom srečno in niti ne prav pozno pridemo do nje. Nato pa eden ali drugi, ali pa celo modro vodstvo potegne iz rokava skritega asa:
»V bližini vidite iz planinske zgodovine nadvse slavni vrh Brane, visok samo 2253 metrov, v Kamniških in Savinjskih Alpah znan kot najbolj priljubljen, tako imenovani hišni vrh. Nanj običajno ne vzamemo posebne prtljage, tudi oprema večinoma ni nujna. Naj posebej povem, da je bil vrh prvič omenjen že daljnega leta 1499 in so ga lovci in pastirji gotovo obiskali že pred tem. Seveda je na severni strani potrebno nekaj pozornosti, vendar je dostop zares lahek. To potrjuje tudi zanimivost, da so Johannesa Frischaufa, ki je bil prvi turistični obiskovalec tega vrha, takrat z vršnega roba prijazno pozdravljale celo ovce. Na prisojni strani pod vrhom je namreč izredno lepa zelenica s starim planinskim imenom V Bleku. Naj vas nikakor ne moti navidez omalovažujoče poimenovanje 'hišni vrh'. Vsi vrhovi pač ne morejo biti prvaki. Nekateri so tu samo zaradi našega popoldanskega veselja. Če bi jih ne bilo, bi si jih pravzaprav morali izmisliti, tako so ljubeznivi v svoji vabljivi pohlevnosti in nam bogato poplačajo naš dodatni trud. To bo res prijeten preskus naših moči. Vsak od nas bo tudi sam od sebe laže uvidel, kaj vse si še lahko privošči naslednji dan, ko bo šlo zares!«
Kdo bi se še mogel upirati očarljivemu planinskemu govoru za vsako priložnost. Nenadoma se začne muditi. Prvih tako ni mogoče več ustaviti. Vodstvo še ureja nekaj stvari v koči. Počasi se priključi glavnini. »Vedno zadnji« modrujejo sami pri sebi, da naglica nikakor ni dobra, saj se bodo kot zadnji gotovo spet najbolje smejali in morda bo vsaj v gorah kdaj celo tako, da bodo zadnji res postali prvi.

Nekateri pravijo Brani kar dopoldanski vrh, ker z njo opravijo tako hitro, da so opoldne že doma pri kosilu. Spet drugim je najprimernejša za popoldansko zabavo, saj je po službi časa zanjo več kot preveč. Alpinistom velja tudi kot šolski vrh, najbolj prikladen za vajo začetnikom.

In potem se pripeti marsikaj.

Kljub svarilu je šel navedeni v lakastih nizkih čevljih po planike na Brano in se ponesrečil; reševalna ekspedicija ga je spravila v dolino. On pa je ozmerjal reševalce in Slovensko planinsko društvo, češ reševalni odsek mora plačati vse stroške za reševanje. In ker ponesrečeni ni imel premoženja niti dohodkov, ...

Planinski vestnik 1938, stran 202

Dokaj hitro smo prišli do Pastirjev, zato sem se odločil, da gremo plezat Centralno smer v Brani. Smer v dobrih razmerah ni posebej težka, stena pa je razmeroma visoka, okrog 800 m ... Paziti smo morali na padajoče kamenje, ker je bila tam stena zelo krušljiva, pa je kljub temu sem pa tja priletel kakšen kamen na nepravo mesto. Takrat sem že vedel, da se bo plezanje zavleklo. Malo zaradi slabih razmer, malo zaradi manjše izkušenosti druge naveze ... Na vrhu smo bili okrog polnoči ... Hvaležni smo reševalcem za vso skrb, vendar panika enega od staršev še ne pomeni, da se je res kaj zgodilo ...

Kamniški občan, 12. maj 1994

France Malešič
Kamniški občan, 23. junij 1994


Nadaljevanje zapisov Franceta Malešiča Brana - priročen hišni vrh 2, 3, 4, 5, ki so izhajali leta 1994 v Kamniškem občanu, je povzeto in dopolnjeno v objavi na straneh Gore-ljudje >> Pregled smrtnih nesreč na Brani (1920 - 2012)

 


Kamniški občan (1994)/G-L - Cene Griljc: V ledenem objemu Brane

Kamniški občan (1994)/G-L - Miran Martinjak: V ledenem objemu Brane, part II.

Kamniški občan (1994)/G-L - Cene Griljc: Še enkrat »V ledenem objemu Brane«

Kamniški občan (1994)/G-L - Miran Martinjak: Ta ledena Brana se pa kar nadaljuje

Kamniški občan (1994)/G-L - Cene Griljc: Še enkrat »V ledenem objemu Brane«

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti