Dejan Ogrinec: ... ledna smer na svetu dobila prvo slovensko ponovitev in še prosto - Klemen Premrl
Tržiški alpinist Klemen Premrl (Black Diamond), ki je že dolga leta v samem svetovnem vrhu lednega plezanja, je trenutno čez Lužo, točneje rečeno v Kanadskem Wells Grey Provincial Park. Tam se je spopadel s trenutno najtežjo ledno smerjo na svetu, smer Spry On.
Gre za lansko-zimski proizvod dveh izjemnih lednih plezalcev, legende Kanadskega lednega plezanja Will Gadda (44 let) in Tim Emetta (37 let), ki sta potegnila to neverjetno smer v območju 140 m visokega slapu Helmcken Falls. V resnici se smer vije po stropu velikanske previsne votline, preko katere pada omenjeni slap, in ki zaradi obilice vode ne zmrzne niti pri -30 st. C. Za razliko od »normalnih« ledni slapov, se tega ne pleza po osnovnem (zmrznjenem) vodnem curku, ampak po visečih ledenih svečah, ki se naredijo od vodnega pršca po stropu votline.
Klemen Premrl je praktično rečeno v prvo uspel. Smer, ki je krepko težja od vsega ostalega na svetu, prva plezalca sta jo ocenila z WI 10 (najtežji zmrznjeni slapovi so imeli prej maksimalno oceno WI 8) je preko Klemna doživela tretjo ponovitev in obenem tudi prvi prosti vzpon (s cepini). Smer je ob svojem nastanku požela veliko medijske pozornosti, predvsem že zaradi same narave smeri, saj sta prva plezalca najprej plezala tehnično in namestila svedrovce, ki služijo za varovanje in šele potem običajno, ledno. V celotni dolžini ni niti enega dry tooling giba, gre za povsem običajno ledno plezanje, le da gre za previs, 45 stopinj onkraj vertikale. Za smer, ki sta jo splezala od 16. Do 25. Januarja 2011 in ki je proti koncu dobila kakšnih 80 dolžinskih metrov, je Will Gadd, po obilici elektronske pošte in spraševanja o smiselnosti projekta in (pre)visoke plezalne ocene smelo in odkrito odgovoril: » V malo stvari v življenju sem 100% prepričan, ampak v to, da je votlina slapu Helmcken nekaj najbolj divjega, najboljše noro predrzno plezalno področje za led na svetu, ki sem ga kdajkoli videl, pa sem. Za nekatere bo to področje postalo samo potovalna plezalska destinacija, ampak je pa obenem tudi življenjsko potovanje, kot je lov na velike oceanske valove ali plezanje v Himalaji. In vsekakor ni za vsakogar!«.
Klemna pa ponovitev še ni zadovoljila. Zdaj s Tim Emetttom nadaljujeta naprej. Potegnila sta že novi raztežaj ter čakata na ohladitve, saj jima trenutne visoke temperature niso naklonjene. Napredovala bosta čez vso ogromno previsno luknjo proti slapu, kjer je, kot pravi Klemen, "kot da bi plezal pod tušem, razen da voda ni ravno topla! Že pred našim prihodom sta Will Mayo in Chris Gisler pričela z opremljanjem nove smeri, vzporedno s smerjo Spry on. Še bolj strma in še težja od Spry on. Oba sta sceno že zapustila. Mayo celo še preden sta smer sploh zaključila, Gisler pa kmalu za tem, tako da nista niti poizkusila s prostim vzponom. Midva z Emmettom sva si ogledala gibe, v soboto pa sem v tretjem poizkusu uspel projekt prosto preplezati (torej je smer splezal na Fleš) takoj za mano pa še Tim (Emmett). Ker gre za ledno smer, misliva da sva skupaj opravila prvo prosto ponovitev. Medtem smo očistili in pripravili še originalni Spry on. Ker smer cik-caka po logičnih razčlembah in zaradi nevarnosti padajočih sveč, so bili obstoječi raztežaji precej kratki.
Letos se je led naredil drugače, kot lani in obstoječi štanti (varovališča) niso logični. Zato smo malo podaljšali komplete in plezali del drugega, tretji in četrti raztežaj v enem zamahu. Smer je po študiju najprej ponovil Rafael Slavinski. Danes pa se mi je posrečil res dober vzpon, saj sem smer preplezal v prvem poizkusu, v bistvu na flash, če ne šteješ tistega podiranja sveč, torej prvi flash vzpon v smeri Spry on."
Naslednji dan je sledilo še drugo sporočilo: "Trenutno sva s Timom na misiji, rij proti vrhu! Nadaljujeva s Spry on naprej in uspela sva preplezati še en raztežaj. Prvi del, katerega prva polovica poteka v ledu, druga polovica je mix (skala in led). Ta raztežaj je v bistvu bolj ali manj prečka v desno. Raztežaj ni preveč težek, je pa zelo divji, saj je izpostavljenost zelo velika. Zaradi pršenja slapu v bistvu plezaš kot v nalivu dežja, poleg tega, pa plezaš proti glavnemu slapu, skratka noro! Sedaj sva dosegla nekakšno votlinico, v kateri lahko stojiš in uredila sva si v njej stojišče. Zdaj naju čaka še precej previsen raztežaj proti levi, nato pa še navpičen raztežaj do vrha. Ampak zadnje dni je precej toplo, tako da je zjutraj relativno o.k., potem se pa začne kanonada. Izhod iz jame po koncu plezanja je čista loterija in precej srhljiva zadeva, to je - tek na varno, medtem ko nad tabo nekaj tonske sveče čakajo na polet. Vsake toliko časa se kakšna odloči in skoči in takrat je – bum. Sprejela sva odločitev, da dokler se ne ohladi, ne greva več plezat. Napoved sicer obeta temperature pod ničlo vsaj ponoči, ampak bomo še videli."
Besedilo: Dejan Ogrinec,
fotografije: arhiv K. Premrl in C. Pondella