Raptim transit ... Achile Ratti - papež Pij XI je iz vse duše ljubil planine.
Iz življenja papeža Pija XI.
Papež Pij XI. je bil rojen 31. marca 1857 v Desiu, industrijskem mestu z 10 tisoč prebivalci 18 km od Milana kot sin globoko verne meščanske družine. Njegov brat je trgovec s svilo, eden izmed nečakov inženir. Pri krstu je deček dobil ime Ahil. Sv. Ahil je bil škof v Spoletu. Čeprav je papež Pij XI. že kot deček silno ljubil različen šport, je vendar bil tako vnet za učenje, da je bil vedno prvi v šoli. Svoje študije je dovršil v Rimu, kjer je postal trojni doktor: bogoslovja, modroslovja in cerkvenega prava. Svojo novo mašo je pel l. 1879 na grobu sv. Petra v Rimu. Njegova prva služba je bila v milanskem semenišču, kjer je bil profesor do l. 1888. V tem letu je bil kot učenjak dodeljen znameniti ambrozijanski knjižnici in tu ostal do l. 1911, Spisal je mnogo učenih knjig, obenem pa se je z vso vnemo posvetil dušnemu pastirstvu.
Bil je kaplan v nekem milanskem ženskem samostanu, katerega namen je bil skrbeti za reveže in zapuščene. V tem samostanu so se zbirali tudi dimnikarski vajenci, katere je samostanski kaplan poučeval v krščanskem nauku ter delal pri njihovih prireditvah. L. 1883. je ustanovil društvo katoliških učiteljic, ki jih je vodil, dokler je ostal v Milanu. Poleg tega je bil voditelj več kongregacij.
L. 1911. je bil imenovan za podprefekta v vatikanski knjižnici v Rimu, kamor pa se je preselil šele med vojsko. L. 1918 ga je poslal sv. oče na Poljsko, da uredi cerkvene razmere in ko je postala Poljska samostojna, je postal Ahil Ratti apostolski nuncij v Varšavi, glavnem mestu Poljske, obenem pa naslovni škof Lepantski. Njegovo delovanje na Poljskem je bilo vzorno in energično. Dosegel je, da se je v ustavo sprejelo mnogo ugodnosti za uspešen razvoj katoliške cerkve na Poljskem, razdrapane cerkvene razmere je hitro uredil in nastavil 18 novih škofov. 13. junija 1921 ga je imenoval pokojni papež Benedikt XV., za kardinala, obenem pa za nadškofa v Milanu, kjer je pa vodil svojo rojstno nadškofijo samo dobrega pol leta.
Eno strast — če smemo tako reči, je poznal sedanji papež Pij XI., mož drugače skrajno umirjen in vajen trde samozataje, kar se izraža tudi v geslu, ki si ga je izbral kot papež: Raptim transit — hitro mine... Ahil Ratti je iz vse duše ljubil planine. Že zgodaj se je vpisal v Italijansko planinsko društvo in bil eden najizkušenejših, najvztrajnejših in najdrznejših italijanskih planincev. Za vsako turo se je vestno in temeljito pripravil: študiral je geologijo in zemljevide ter se opremil z vsem, karkoli potrebuje pravi planinec. Po naravi je bil obdarovan z lastnostmi, ki so potrebne planincu: vnemo, pogumom in hladnokrvnostjo. Na gore ga je običajno spremljal msgr. Graselli, rektor kolegija sv. Karla v Milanu. Prebila sta mnogo smrtnih nevarnosti, a so se vse srečno rešile. Tako je Rattiju na ledeniku della Tribolazione zdrknila iz rok vrv, je takorekoč za las obvisel na robu strašnega prepada. Vendar je imel dovolj preudarnosti, da je v naslednjem trenutku vrv zopet ujel.
Znamenita je bila Rattiieva tura preko Monte Rose l. 1889. Prenočiti so morali dve strašni noči na ledeniku 4600 m visoko, na robu stene. Kljub temu je Ratti že dva dni po tej turi sam šel na Matterhorn, kjer ga je zopet prehitela noč in je moral zopet prenočiti na prostem. Prihodnje leto je šel Ratti na Mont Blanc in se vrnil čez ledenik Dôme, kar do takrat pred njim še ni nihče poskušal.
Zunanjost sedanjega papeža je krepka in postavna. Dasi je že pri 65 letih, vendar komaj kakšen siv las prepleta njegove črne lase. Njegov obraz je še svež, oči gledajo ostro izza zlatih očal, katera nosi še od mladosti. V občevanju je dostojanstven in prijazen.
Upamo, da ga nam Bog dolgo ohrani v blagor človeštva in v čast katoliške Cerkve.
Domoljub, 15. februar 1922