Gorenjski glas - Jelena Justin: Sv. Miklavž (741 m) in Cicelj (836 m) - Dve skromni vzpetini nad Savo. Geografsko bi ju lahko umestili v skrajni zahod Zasavskega hribovja.
Nižji hribi se mi v zimskem času (imamo mar zimo?) zdijo več kot primerni za pohajkovanje in ohranjanje fizične kondicije. Zasavsko hribovje je s svojimi številnimi vzpetinami prijetno za raziskovanje, ko se človek poda skoraj v neznano. Če smo glavne vrhove tega hribovja že prehodili, se bomo danes povzpeli na dva na skrajnem zahodu, severno od reke Save. Na enem od njih je na vrhu cerkvica sv. Miklavža, ki je nekdaj varoval splavarje in brodarje na Savi, ki jim je reka pomenila vir preživetja.
Iz Kranja se zapeljemo skozi Mengeš proti Trzinu in od tam naprej po obvoznici proti Ljubljani. V Črnučah, v križišču zavijemo levo proti Litiji. Vozimo se skozi vasi Beričevo, Zaboršt pri Dolu, Dolsko do vasi Senožeti. Zapeljemo skozi krožno križišče in zavijemo proti Veliki vasi. Asfaltirana cesta nas po dveh kilometrih pripelje v vas, kjer je problem s parkiranjem, zato svetujem, da avto pustimo nekje nižje. Sprehodimo se skozi vas, do konca vasi, kjer ob Gasilskem domu nadaljujemo desno. Kmalu na drevesu vidimo smerokaz, ki nas usmerja proti Svetemu Miklavžu. Prijetna pot, ki se najprej zložno, mestoma strmo vzpenja, poteka skozi gozd. Na naši levi strani je kar nekaj skal in če v gozdu potekajo kakšna dela, moramo biti previdni, ker lahko kakšen večji kamen, že skoraj skala prihrumi navzdol. Po približno 30 minutah hoje smo na sedlu, kjer se levo zavije na Cicelj, mi pa gremo še malce naravnost, kjer stopimo iz gozda in se po desni strani travnika povzpnemo do cerkvice svetega Miklavža. Vrh ima čudovit razgled. Izza poraščenega pobočja Ciclja se v daljavi lepo vidijo Kamniško-Savinjske Alpe, predvsem njihov vzhodni del. Vidi se tudi Raduha. Pogled se ustavi tudi na dolgem hrbtu Menine planine.
Osrednje mesto v cerkvi svetega Miklavža je veliki oltar sv. Nikolaja, ob katerem sta v tronu kipa sv. Ambroža in sv. Avguština, na zunanji strani stebrov pa sv. Jožef z golobčki in sv. Luka Evangelist.
Z vrha sestopimo nazaj do sedla, kjer nas smerokaz usmeri desno proti Ciclju. Pot je odlično markirana, kljub temu da nas lahko kakšna od številnih poti malce zavede. Ko dosežemo vrh grebena, se pot skoraj položi in enakomerno teče proti zahodu. Pot poteka po gozdnem slemenu, zato je, z izjemo enega mesta, nerazgledna. Na žalost je nerazgleden tudi najvišji vrh grebena, Cicelj. Sredi gozda je klop s skrinjico in žigom. Če jih ne bi bilo, bi vrh enostavno lahko zgrešili. Z Miklavža smo do Ciclja potrebovali 30 minut.
Nadaljujemo še naprej proti zahodu in po približno 15 minutah pridemo do razcepa, kjer lahko hitro, čez strmo pobočje sestopimo do Križevske vasi, od tam pa se vrnemo do Velike vasi, kjer nas čaka jekleni konjiček. Pri tem strmem sestopu bodimo previdni, sicer pa lahko sestopimo tudi po poti vzpona.
Nadmorska višina: 836 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 zvezdica
Jelena Justin