Tudi o primeru Prisojnik > Prisank, prispevek Dr. Dušana Čopa - Dopolnilo našim diskusijam
Poobjava dela (str. 122-3) prispevka dr. Dušana Čopa, ki zaključuje ponatis (Založba Tuma, Ljubljana 2000) dela Imenoslovje Julijskih Alp - Dr. Henrik Tuma
Prisojnik > Prisank |
Dr. Henrik Tuma in Imenoslovje Julijskih Alp
... Naj tu preidem še na tretje. Tuma pravi v uvodu, da na področju Julijskih Alp ni nobenega predslovanskega, romanskega ali germanskega imena. Pa se je motil! Taka vodna imena, kakor npr. Sava, Soča, Roja (to je verjetno keltsko "arrugia", gotovo pa predslovansko in ne slovansko -to ime je mogoče slediti prav v Švico); dalje imena Bled, Bohinj, Krma, Tolmin (iz Tulmona); imena Matajur (iz Mont(em) maior(em)), Trojane (iz lat. atrans), Kobarid (l. 1181 Cauored, torej Caput rectum) so latinska iz dobe Rimljanov oz. keltska, kakor je npr. tudi Tamar (to ime je povsod, kjer so živeli Kelti, zato tudi v Franciji, Angliji, Švici, Severni Italiji) po vsej priliki keltsko.
Kar pa se tiče posameznih gorskih imen, je treba reči, da je Tuma pretiraval, ko je skoraj v vsakem imenu videl slovenski izvor. Tako npr. (občno ali) ledinsko, krajevno ime Frata izvaja iz slovenskega "protje", kar sploh ni res. Furlansko frate oz. italijansko fratta je očitno iz latinskega glagola "frango" oz. njegovega participa "fractus" v pomenu posekati, posekan. Frata je torej "poseka"! (Ljudje govorijo: "Gozd je v frato posekal.") Prav tako bajta (v imenu Vrh Bajte, str. 29) ni slovenska beseda oz. ime, ampak nam jo je posredovala mrlanščina ("baite") iz drugih jezikov, je prastar jezikovni substrat, semitskega ali hetitskega izvora. - Nemški "Gries" ni iz slovenskega "griža", saj izvira iz stvn. (starovisokonemškega) "griez", oboje pa je razvito samostojno vsako zase in indoevropskega porekla. - Ravš (bavarsko oz. tirolsko Rausch) ni iz slovenskega "ruša", ampak iz latinskega "ruscum". - Tudi ime Kanin (2585 m, gora nad Bovcem) ni slovenski "kamen" (čeprav je tudi nekaj gorskih vrhov s tem imenom), ampak gotovo že staro ime, izvirajoče iz latinskega "canus" v pomenu "siv".
Naj tu navedem še nekaj primerov, ki ob Tumovih razlagah še zlasti izstopajo in jih je treba omeniti. O imenu Prisank je bilo sicer že veliko govora, tudi sam sem pisal o tem imenu v Planinskem vestniku in tudi drugje. Mislim pa, da je to ime treba tudi tu omeniti, ker ga Tuma pomensko vzporeja z imenom Sovna (tj. Solna) glava, kar pa ni mogoče razlagati kot "sončna" glava (ime gotovo izvira iz "sol, soli"). Starejši Kranjskogorci so še po drugi svetovni vojni govorili "prisawenk", "prisaunk" (gora "pri soncu"). Če bi to hoteli pravilno pisati, bi morali danes pisati Prisolnik, Tuma pa piše Prisojnik. Izreka "prísaunk" ("prisavvank") kaže na Prisolnik. Ker taka oblika ni bila nikoli v rabi in tudi ne zapisana, pišemo zdaj Prisank. - Tuma piše ime reke, ki pri Žagi teče v Sočo, dosledno Učeja, pravilno pa je le Učja (z naglasom na -á). Ime je nastalo iz Volčjá voda (reká), torej iz osnove "volk". Volk je v tem delu Slovenije tudi danes "uk". Tudi kraj Volče pri Tolminu (znana prafara) so Rezijani, ki so v prejšnjih časih radi tja zahajali, imenovali Uče. - Ime Drežnica (kraj nad Kobaridom), str. 62, nikakor ne more izhajati iz Drenka, vlažen svet (kakor razlaga Tuma), saj tam svet vendar ni močviren. Ime Drežnica izvira iz stare slovanske besede "drêzga", kar pomeni "gozd". Se danes je na Vzhodnem štajerskem znan priimek Drezga. Tudi na Hrvaškem so (predvsem na območju med Reko in bosansko mejo) znani kraji z imeni Drežnica in Drežnik, tako tudi v Zagrebu naletimo na priimek Drezga. - Dalje je treba tu omeniti tudi imena Sovatna, Slatna (Slatina), Slat(e)nik, Solna glava, Solnice itd., ki jih Tuma večkrat navaja in pri tem poudarja, da so to kraji, na katerih pastirji potresajo drobnici (ovcam) sol ter jih po pomenski osnovi enači. To je velika zmota! Za Slatno pravi, da je ime skrajšano (to pač ne drži) iz Solatna, kar se navadno piše Sovama. F. Bezlaj razlaga ime Sovatna kot "ograjen prostor za živino"; ime naj bi izhajalo iz *sovat´b, južnoslovanske besede neznanega, morda iranskega porekla. Zanimivo pa je, kako so ta "Sovatna" razlagali meni ljudje v različnih krajih. Ime je namreč precej pogosto, čeprav bolj malo znano. V Vratih pod Triglavom sta Guzeljnova in Klančnikova sovatna, zdaj že obe zaraščeni, obe sta bili (dobra) pašnika. Tudi v Sovatni (med Stenarjem in Bovškim Gamsovcem - to ime Tuma piše nerodno Gamsivec) je bujna trava vse do vrha, do Vrat. Kmet na Dovjem mi je dejal: "Včasih smo rekli, da je na Sovatnah najboljša trava oz. paša." Taka Sovatna z izredno dobro pašo za govedo je bila tudi blizu elektrarne pod Zasipom, pri Besnici (Kranj) itd. Zanimiva so ob tem tudi tuja imena s pomenom "planina". V severni Romuniji je manjše mesto z imenom Sovat, v Srbiji je planina "suvat", na Madžarskem "szovat", v turščini pa "sovat" ali "suvat" pomeni "vodno napajališče". - Slatna / Slatina, Slatenik (v vodnih imenih) je čisto nekaj drugega. Vsi taki potoki ali studenci vsebujejo mineralne snovi. - Samo Solna gora, Solnice so imena krajev, kjer se ovcam potresa sol!
Se je tu nekaj imen, ki jih je treba omeniti, imen, pri katerih izvor vsekakor ni pravilno predstavljen. Prav naslednja imena nam jasno prikažejo, kako široko razgledan bi naj bil jezikoslovec etimolog, ko se ukvarja z iskanjem osnov na takem prehodnem ozemlju, kakor je (severo) zahodna Slovenija, kjer so se srečevale izredno subtilne posebnosti slovanskega, romanskega in germanskega narečnega besedišča v času naseljevanja Slovanov in v poznejših stoletjih. ...
Nekaterih znakov na spletnih straneh (še) ne znamo zapisati, tako je npr. "prisawenk", pa *sovat´b