Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Zgodbe s srečnim koncem

sreda, 4. januar 2012, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 2238

GRS Tržič: Drugi dan leta se je počasi prevešal v noč, ko zazvoni telefon s prednastavljenim zvonjenjem za regijski center. Tako ni neprijetnih presenečenj in vsaj vemo, kaj nas čaka. Kdo nas čaka in kje pa je naslednji problem, ki ga v prijaznem pogovoru rešujeva z operaterjem v Centru za obveščanje.

V soju čelnih svetilk hitimo proti Begunjščici in si vmes še utegnemo stisniti roko: »Srečnga pa zdravga, pa čim manj akcij, kolega.« Tokrat gremo iskat tri nadobudne plezalce, ki jih je presenetila megla in kratek zimski dan na izstopu Lenuhove smeri. Seveda malo pobentimo, kaj imajo za delat v takem vremenu v na pol kopnih stenah, ampak to je trendovsko, to je »in«. Danes je bleščeče opreme dovolj, vzornikov tudi in seveda dovolj informacij. Preveč. Čopk, legenda tržiškega alpinizma, se huduje nad internetom in meni, da so informacije pokvarile ves čar in prvinskost alpinizma. Ampak žal tako je, spremeniti tega ne moremo in se moramo temu prilagoditi.

Z Martinom se bližava grebenu, le nekaj metrov naprej nama osvetljuje čelna svetilka. Še zadnji strmi žleb in znajdeva se v močnem vetru, ki piha iz juga. Vsaj toplo je. Nekaj časa iščeva po grebenu, poslušava in gledava. Oddahneva si. Za skalo čepijo vsi trije. Malo prestrašeno naju gledajo. Hitro jih pomiriva, da jih nisva prišla zmerjat niti ni najin namen moraliziranje. Za to naj poskrbijo v njihovi alpinistični šoli. Martin naveže dekleti in začnemo plezati po strmem žlebu z grebena. Vidiva, da so njihovi koraki negotovi. Pa tudi utrujeni verjetno, že cel dan so tu gori.

Tako se je iztekla še ena zgodba, za nas reševalce je važno, da srečno. Malo smo morali pomiriti le starše, ki so imeli pripravljen »pester« sprejem za svojo mladino. Saj ni tako hudo, še vedno drži, da je boljše biti živ, ne pa mrtev junak. Dan se je prevesil globoko v noč, še nekaj birokracije in sušenje opreme. Glede na lanski porast nesreč v Sloveniji pa iskreno upamo, da bomo tak tempo z našim prostovoljstvom še zdržali. In iskreno si želimo: » ... čim manj dela, če pa že, potem naj bodo takšne zgodbe, s srečnim koncem ...«

Slavko Rožič

 

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker