Primorski dnevnik: Osemnajstletnega Videmčana, ki je smučal zunaj proge, je pokopal plaz.
Danes okrog 10.30 je plaz na Višarjah pokopal osemnajstletnega smučarja, ki se je s prijatelji podal na strmine ob progi. Sneg, ki je zapadel prejšnjo noč, je bil po ocenah osebja Promotur in očividcev neprimeren za smučanje zunaj proge, nevarnost plazov pa je v teh dneh dokaj visoka (tretje stopnje). Skupinica se je z zgornje postaje višarske žičnice kljub nasvetom osebja družbe Promotur odpravila na greben levo od proge Prampero, nenadoma pa je enega smučarja - Francesca Del Fabbra iz Vidma - pokril večji snežni plaz. Po prvih ocenah naj bi ga sprožil sam. Na srečo so bili Promoturjevi reševalci v bližini, fant pa je imel na sebi primerno opremo. Lavinska žolna je oddajala signal, ki je reševalcem omogočil takojšnji poseg. Ko te opreme ne bi imel, bi bile posledice bržkone zelo hude. Mladenič je bil po besedah policistov kakih šest, sedem minut pod snegom, nad njim je bilo dobrih petdeset centimetrov snežne plasti. Najprej so izkopali glavo in zgornji del trupa ter mu omogočili dihanje, naposled so ugotovili, da se smučar ni poškodoval. V dolino so ga prepeljali brez večjih težav, poseg helikopterja ni bil potreben.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika
»Neopremljenega človeka težko najdemo«
Peter Gerdol (Promotur) je bil v središču reševalne akcije na Višarjah.
Med reševalci, ki so na Višarjah živega in zdravega potegnili iz snega osemnajstletnega smučarja, je bil tudi Peter Gerdol. Tržačan, ki si je družino ustvaril v Žabnicah, je odgovoren za smučarske naprave pri družbi Promotur in direktor smučarskih tekem za Svetovni pokal na Trbižu. Povedal nam je, kako je do nesreče prišlo, ob tem pa pojasnil, kdaj lahko smučamo in hodimo po zaseneženih divjinah ina kaj moramo pri tem upoštevati. »Vse več ljudi se odpravlja v gozdove in na grebene - ne samo s smučmi, ampak tudi s krpljami. Če nimaš ustrezne opreme, te reševalci zelo težko najdejo, ker ne vedo, kje naj te začnejo iskati,« pravi Gerdol. 18-letnega videmčana so rešili s pomočjo lavinske žolne, ki je z oddajanjem signala takoj sporočila reševalcem, kje se mladenič točno nahaja. Druga naprava za lociranje je sistem Recco, ki ga delno zaznava tudi mobilni telefon. »Če nimaš na voljo nobenega od teh dveh sistemov, lahko zasutega iščeš s psi. Ali pa s sondo, s katero pa moraš pregledati celo pobočje in za to porabiš seveda veliko več časa. Verjetnost, da človek preživi, je zaradi tega manjša.« Pred vsako smuko oziroma izletom s krpljami moramo vsekakor dobro prebrati poročilo o nevarnosti plazov, ki ga v dvodnevnih presledkih objavlja vsaka posamezna dežela. Povsod po Evropi veljajo isti kriteriji in tudi izrazi so eni in isti, zato so poročila razumljiva. Ob splošni informaciji pa je vedno najboljše vprašati krajevno osebje, v tem primeru osebje Promoturja in gorske reševalce, ki poznajo posamezna pobočja.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika