Slamnik 15/2011: Alpinistično predavanje dr. Iztoka Tomazina, Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale
Alpinistično predavanje dr. Iztoka Tomazina
Gore z obeh strani
Marjan Loboda: Tudi letošnjo jesen smo v okviru kulturnih dogodkov kulturnega društva Jože Gostič Homec pripravili alpinistično predavanje za vse ljubitelje gora in lepot narave gorskega sveta. Tokrat je bil v petek, 18. novembra, naš gost prim. Iztok Tomazin, dr. med., zdravnik, vrhunski alpinist, gorski reševalec, reševalec letalec, pisatelj ...
Rojen je bil v Kranju, 30. Januarja 1960. Zdaj živi v Križah pri Tržiču in je direktor ZD Tržič. Alpinist je od leta 1974, od leta 1978 pa je v vrhu slovenskega alpinizma. Utemeljil je moderno prosto plezanje pri nas. Na svoji bogati športni poti se je ukvarjal z vsemi zvrstmi alpinizma, zimskim in letnim plezanjem, plezanjem po ledenih slapovih, alpinističnim smučanjem, visokogorskim zmajarstvom in jadralnim padalstvom.
Dosegel je številne uspehe s slovenskimi odpravami v Himalaji, med drugim: vzhodna stena Daulagirija 8.167 m (1985) prvenstvena smer, dve leti kasneje prvi slovenski zimski vzpon na osemtisočak v alpskem slogu, prav tako na Daulagiri, leta 1988 prvenstvena smer v severni steni Čo Oju 8.201 m, leta 1989 odprava v južno steno Šiše Pangme, leta 1992 južna stena Annapurne, smučanje z osemtisočaka …
V Ameriki je leta 1978 plezal z najboljšimi ameriškimi plezalci in opravil dotlej najtežje slovenske vzpone v prostem plezanju. Leta 1982 je postal prvak Jugoslavije v letenju z zmaji, leta 1988 pa je postal tudi državni prvak v letenju z jadralnim padalom. Dosegel je več državnih rekordov v prostem letenju in poletel s številnih visokih gora, med njimi s Kilimanjara – 5.895 m, najvišje gore Afrike in Mont Blanca – 4.807 m. Poleg vsega ga privlači tudi literarno delo, saj je izdal več alpinističnih knjig, sodeloval pri večjih planinskih in alpinističnih izdajah, napisal in objavil številne leposlovne in strokovne članke. Izdal pa je tudi pesniško zbirko, za katero je predgovor napisal sam Dalajlama.
V svojem predavanju Gore z obeh strani nam je predstavil nekatere lepote slovenskih in svetovnih gora, velik poudarek njegovega predavanja pa je bil na nevarnostih, ki prežijo na obiskovalce gora in v gorskem reševanju. Sam je v zadnjih letih svojo dejavnost v gorah posvetil predvsem reševanju. V gorski reševalni službi je dejaven kot zdravnik letalec in sodeluje v številnih reševanjih v slovenskih gorah s helikopterskimi posadkami slovenske policije in vojske.
Redno se udeležuje usposabljanj gorskih reševalcev kot inštruktor doma in tudi v tujini. Med drugim je sodeloval na vaji reševanja s helikopterjem na Okrešlju leta 1997, ko je v tragični nesreči umrlo pet vrhunskih gorskih reševalcev. Dogodek ga je globoko pretresel in zato je ob deseti obletnici nesreče izdal knjigo, ki jo je posvetil svojim tragično preminulim kolegom v spomin. Knjiga Tragedija v Turski gori je spomenik odličnim ljudem, ki so preminuli zaradi nesebične želje pomagati sočloveku.
V kasnejšem pogovoru z dr. Iztokom Tomazinom je bilo zaznati, da je njegova prioriteta gorske dejavnosti postalo prav reševanje. Svoje sposobnosti in energijo usmerja v gradnjo še boljše in učinkovitejše gorske reševalne službe, čeprav gospodarska in politična situacija temu nista naklonjeni, ker se spet pričakuje zmanjševanje že tako skromnih sredstev namenjenih gorskemu reševanju.
Ob slovesu smo se mu zahvalili za zanimivo in poučno predavanje, z željo, da se še kdaj srečamo.
Marjan Loboda
Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale
»Osvajanje nekoristnega sveta« v letu 2011
Pisanje in razmišljanje o občutkih preplezanih smeri in osvojenih vrhov ne more nadomestiti doživetja sončnih vzhodov, od mraza ali napora že malo otrplih prstov ali vedno novih pripetljajev v plezališčih in gorah. Težko je opisati zmago na vrhu stene ali ledenega slapa – osvajanje nekoristnega sveta kot je popularen opis alpinizma, morate preprosto izkusiti.
Ko bo v vrstah naslednjih generacij alpinistov, tečajnikov ali le med prijateljskimi pogovori čas za zanimive zgodbe iz leta 2011, jih zagotovo ne bo manjkalo članom domžalskega alpinističnega odseka.
V januarju smo beležili preplezane grape, ledene slapove, turne smuke in pristope na dvatisočake. Andrej in Jasna Pečjak sta kot sodnika sodelovala na tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju v Koreji, kjer sta izkoristila še priložnost za plezanje po tamkajšnjih ledenih slapovih. Zimske podvige smo alpinisti nadaljevali v februarju, ko so ob slapovih na skupni turi v Logarski dolini padle že prve smeri v Paklenici, trojica pa se pred mrazom umaknila na plezališča na vročo Kubo. Vroče fotografije in spomini so prav prišli v mrzlem novembru! V spomin enemu najboljših svetovnih alpinistov smo plezali v soteski Mlačca na Humarjevem memorialu, vrhunska pa je bila tudi izkušnja tečajnikov, ki so pod vodstvom Andreja Stuchlyja prenočili v 5 x 2,5m veliki snežni votlini na Veliki Dnini na višini 2150 m.
Marčevsko statistiko so obogatili norveški ledeni slapovi, pomembno mesto v mesecu aprilu sta imela Festival gorniškega filma in turnosmučarski podvig Haute Route, ki bo svoj zaključek zaradi neugodnih vremenskih pogojev najbrž dočakal v 2012.
Alpinistični odsek se je med prvomajskimi prazniki praktično preselil v Paklenico, kjer se je med drugimi v smeri Pips izkazala Julija Pečjak. Maj je bil še v znamenju klasičnih pomladnih kopnih tur na Staničevem vrhu, v Beli peči in Velikem vrhu.
Prvi poletni mesec junij je bil čas za ogrevanje pred vrhuncem julijske sezone v plezališčih, istočasno pa je pri vsaj 30°C nižji temperaturi domžalska naveza Janez Kosirnik in Niko Muhič preko Biancograta stopila na 4049 m visoko Piz Bernino.
Julij je bil še mesec za znamko 8b/b+ Klemna Vodlana, plezalni tabor v italijanskih Dolomitih in dosežke Silva Kara v Kamniških in Julijskih Alpah. Na Benkotovem memorialu na Kamniškem sedlu smo se alpinisti skupaj s taborniki in prijatelji spomnili Klemna Mikliča. Kot eden izmed pomembnejših datumov bo v beležkah AO Domžale zapisan še 28. julij, ko je Rok Benkovič kot član štiričlanske slovenske odprave v Nebeško gorovje (Han Tengri) osvojil 7010m visoki vrh v Kirgiziji.
V avgustu smo uresničili načrte na Veliki Babi, v Severni triglavski steni in Storžiču.
Maja Šuštar je na prvi septembrski dan splezala svojo prvo 8b, v okviru tabora na Korošici pa smo zabeležili tudi vzpone v Ojstrici, Lučkem dedcu, Vršičih in Vežici. V slednji sta smer Geršak-Grčar preplezala tudi Meta in Rok Kališnik. Konec septembra se je domžalski odsek izkazal s predstavnikom na taboru perspektivnih mladih alpinistov v Vratih, in sicer se je v vrhunski alpinistični družbi v Steni kalil Tin Pelc.
14. Johanov memorial je bil na koledarju 8. oktobra, že oktobra pa je poleg številnih skalnih smeri na vrsto spet prišel prvi turni smuk z Viševnika, ki ga je z družbo opravil Robert Štupar.
Novembra smo se med drugim predali prepišnosti po mnenju mnogih enega najlepših slovenskih grebenov, Zeleniškim špicam, tedenskim srečanjem članom AO-ja pa se je bolj resno začel priključevati tudi podmladek iz alpinistične šole.
Ob športnem udejstvovanju velja omeniti še delo enote za za zaščito in reševanje, ki je pod vodstvom Aleša Janžekoviča v preteklem letu 2011 izvedla tri vaje.
In za konec seveda še praznični zaključek, ki so ga člani Domžalskega alpinističnega odseka kot vsako leto preživeli v domžalskem domu na Mali planini; kot vedno v alpinistični družbi ni manjkalo fotografij z opravljenih vzponov in tur, glasbe ter dobrega vzdušja.
Bojana