Prva primorska

Prva primorska alpinistična odprava v Ande - 1982
Aconcagua, 6959 metrov, najvišja gora ameriške celine.
Vodja Žarko Trušnovec, zdravnik Jože Andlovic. Plezalci zbrani iz večine primorskih odsekov.
Cilji odprave: Ponovitve Francoske smeri v južni steni, nova smer po južnem stebru na južni vrh, ponovitev Poljske smeri v vzhodni steni in pristop na vrh po severni strani.
Trajanje odprave: 2. 1. 1982 do 5. 2. 1982

Slovenec/G-L, 08.03.1940: Smrt na višavah Aconcague

Gotovo je knjiga Vihar nad Aconcaguo (MK 1958), katere avtor Tibor Sekelj popelje bralca na najvišjo goro ameriške celine imela glavno vlogo pri izbiri cilja prve primorske alpinistične odprave. Z bratom Pavletom sva jo dobila v roke kot novopečena alpinista v kranjski kasarni, kjer sva 78-leta služila domovini. Prevzela naju je pripoved o Linkovih odpravah, vzponih in izgubah, ki so sledile. Spoznala sva goro z vseh strani, izvedela za mogočno južno steno preko katere je ob izdaji knjige v slovenski jezik potekala samo ena smer (francoska iz leta 1954).
Brez velikih besed sva vedela kaj naju čaka v bližnji prihodnosti. Markanten steber v vpadnici južnega vrha se je usidral v najino dušo, vso energijo naslednjih let sva usmerila v to, da ga preplezava v alpskem stilu. Najprej sva hotela na pot sama, ko se je v začetku osemdesetih let med primorskimi plezalci porodila želja o skupni odpravi v Ande smo izbrali Aconcaguo za naš cilj …

Peter Podgornik

ponedeljek, 2. januar 2012, ob 05:29, Peter Podgornik, ogledov: 787

alpinistična odprava v Ande: Na današnji dan ... v časopisu Delo - Alpinistične novice pa 4. 1. 1982
Fotografije + Zemljevid

ALPINISTIČNE NOVICE

Ponedeljek, 4. januarja 1982

S Primorskega na Aconcaguo

Drugega januarja se je v Ande podala prva primorska alpinistična odprava

LJUBLJANA - Andi, s polnim imenom Las Cordilleras de los Andes, je najdaljše velegorje sveta, saj segajo od Ognjene zemlje do Venezuele (skupaj več kot 8000 km). In Aconcagua (6959 m, v preteklosti tudi že 8610 m, večkrat potem nad 7000 m, na zemljevidih Čila še sedaj v glavnem 7020 m) je najvišji vrh tega razprostranjenega gorstva, ki se širi tudi do 900 km. Njena južna stena pa je s 3000 m višine eden najbolj zaželenih ciljev. Vanjo se je v soboto, na drugi dan letošnjega leta, podala 1. primorska alpinistična odprava.

Na Aconcaguo je prvi stopil (14. januarja 1897 Švicar (Matthias Zurbrigen, medtem ko je njegov klient Anglež E. A. Fitz-Gerard zaradi, izčrpanosti raje počakal 600 m nižje, Vzpon so prvič ponovili že mesec dni pozneje in ta smer (od severa) je še danes najbolj obiskana. 8. marca 1940 je na njej, kakih 150 m pod vrhom, od onemoglosti umrl Jože Kastelic, eden od udeležencev Linkove odprave. 13. februarja 1944 je na teme najvišjega vrha obeh Amerik stopil naš znani svetovni popotnik in pisatelj Tibor Sekelj. Vzpon je leto kasneje še enkrat ponovil. 14. januarja 1969 je bil po isti poti na vrhu Peter Skvarča, ki je za buenosaireško univerzo izmeril zemeljsko težnost. Leta 1975 pa se je na najvišji točki Aconcague zvrstilo (17. in 19. februarja) pet udeležencev hrvaške odprave: Aleraj, Barišič, Bubanj, Gabrič in njen vodja Kirigin. Potem sta znana le še poskusa Petra Sokliča in Janeza Aljančiča. 1979. so jima »tik pred nosom« Argentinci zaradi spora s sosedi področje zaprli, lani pa sta se kljub poznemu datumu dokopala do višine 6600 m. Višje zaradi slabega vremena in bivakiranja v porušenem bivaku Independencia (6546 m), za kar nista vedela, ni šlo.
Mnogo bolj kot severna stran je - za alpiniste - zanimiva njena južna stena. Tri tisoč metrov visoko se dviga nad ledenikom Horcones, smeri v njej pa doslej vse vodijo na glavni (severni) vrh. Naša odprava, bo skušala petim smerem dodati šesto - jugoslovansko, ki naj bi jih JV stebru pripeljala na nekoliko nižji južni vrh.
1. primorsko alpinistično odpravo »Andi 82« sestavlja devet alpinistov: iz AO Idrije, ki je prevzelo organizacijo (ob 70- letnici PD), so Milan Černilogar, Zlatko Gantar in Slavko Svetičič, iz AO Nova Gorica Tamara Likar in Pavel ter Peter Podgornik, iz AO Postojna Bogdan Biščak in Igor Škamperle, iz Soškega AO pa Ivan Rejc. Vodja odprave je Žarko Trušnovec (Soški AO), zdravnik Jože Andlovic iz Nove Gorice, pridružili pa so se jim še Dani Felc (Idrija), Marjan Olenik in Miroslav Škapin (Sežana), Borut Slapernik (Koper) ter Janez Aljančič (Ljubljana). Odpravo so podprle številne delovne organizacije pa seveda PD in udeleženci sami.

Franci Savenc

Oznake: novosti, ALP, VTG, Na današnji dan

Komentiraj (2):

Tone Škarja, ponedeljek, 2. januar 2012, ob 10:24

Južni steber južnega vrha je verjetno največji dosežek slovenskega alpinizma v Andih, primerljiv himalajski odisejadi v južni steni Daulagirija 1981. Oboje brez možnosti povratka, torej obvezno do vrha stene in na drugo stran. Vsekakor je temu spominskemu članku treba dodati sliko z vrisano smerjo. Le te manjka.

Peter Podgornik, ponedeljek, 2. januar 2012, ob 15:39

Obiskovalce spletišča obveščam, da bodo dosežki odprave z potrebnimi vrisi objavljeni v prihodnjem prispevku, ki bo pripravljen ob obletnici pristopa na vrh Aconcague.

Teden dni pozneje bo še prispevek, kjer bodo objavljeni vtisi nekaterih članov odprave napisani trideset let pozneje. Objavljeni pa bodo tudi vzponi slovenskih plezalcev, ki so v letih pozneje preplezali v južni steni Aconcague še štiri nove smeri.