Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zaplata med letoma 1147 in 1154

France Malešič: ... gora nad Preddvorom nam postavlja dve vprašanji – kako stara so imena naših gora in kako stare so naše pravljice?

Ob imenitni poobjavi narodne pripovedke Hudičkov gojzd iz Slovenske bčele 1852 se spet pojavlja vprašanje, kako stara so imena naših gora. To pa je tudi zelo lepa priložnost za razmislek o ponavljajočem se vprašanju, kako stare so naše pravljice.

Imena gora se marsikdaj prvič pojavljajo v starodavnih listinah, ki govorijo o razmejitvah v različnih darilnih pogodbah, kupčijah ali pa sporih o naših krajih in območjih. Te listine so navidez dolgočasne in za planince nezanimive, pa vendar pomenijo izredno dragocena pričevanja, saj so v njih imena gora omenjena kot zanesljiva meja, do katere sega neko posestvo ali območje.

Pa poglejmo listino, ki je bila napisana med letoma 1147 in 1154 v Bildenštajnu (Wildensteinu), vasi blizu Galicije na Koroškem.1 Andeški grof Bertold III. iz Kamnika (comes Berchtholdus de Stein) je v tej listini ob prisotnosti številnih prič podaril svoje posestvo v Preddvoru (Niwenhouen) Vetrinjskemu samostanu na Koroškem. V latinščini napisani listini je posebej zanimiv opis meja območja tega posestva:

»… a septem fontibus iuxta Chocher usque Rain et a quodam rivulo, qui Zucha dicitur, iterum usque ad villam predictam, que Rain nuncupatur, et iterum ab villa usque in verticem montis, qui Zaplat appellatur

To posestvo se je razprostiralo od sedmih studencev (»a septem fontibus« – od Sedmih studencev), tik Kokre (»Chocher«), do vasi Breg (»Rain« – vas, južno od Preddvora), potem od te vasi do potoka, imenovanega Suha (»Zucha« – Suhi potok se blizu Preddvora izliva v Kokro) in do vrha gore, imenovane Záplata (»in verticem montis, qui Zaplat appellatur«). Datum na listini manjka, zgodovinarji pa so ugotovili, da je bila zanesljivo napisana med letoma 1147 in 1154, v času grofa Bertolda Andeškega III., lastnika mesta Kamnika in velikih posestev na Kranjskem, ki je umrl leta 1188. Bil je eden izmed najuglednejših članov rodbine Andeških grofov, ki so bili v svojem času sto let med glavnimi plemiči v naših krajih.

Kaj nam pripoveduje tako stara prva znana omemba imena gore?
Gora Záplata nad Preddvorom je bila torej že pred več kot 850 leti znan in zanesljiv mejnik tedanje posesti. Sklepati je mogoče, da so jo ljudje po vsej verjetnosti takrat že obiskovali in v njenih pobočjih za zemljiške gospode pasli drobnico, drvarili, napravljali senožeti in kot senoseki pripravljali seno, nabirali zdravilne rastline in iskali rudo. (Ali pa so v skrajni sili marsikaj od tega počeli na skrivaj in ob tem oprezali tudi za živalmi, v velikem strahu pred najhujšimi kaznimi.)

Od kod izvira ime Záplata?
Po vsej verjetnosti je staroslovenskega izvora in je v zvezi s platnom. Kamniški profesor Ivan Zika v svoji knjigi 750 let mesta Kamnika2 navaja, da je bilo platno starim Slovanom nasploh najimenitnejši izdelek in tudi plačilno sredstvo že v prvotni domovini za Karpati. Tako so vsi slovanski jeziki ohranili besedo plačati od »platniti«, to se pravi odmeriti toliko in toliko platna kot protivrednost za neko stvar. Za ovco so na primer »odplatnili« 5 mer platna ali v današnjem jeziku »plačali«.

Vedoželjni bralci naj pogledajo tudi v knjige, na primer Slovenski etimološki slovar,3 v katerem je marsikaj zanimivega. Samo škoda je, da novejši Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen4 žal ne omenja imena lepe gore Záplata.

Starost in pomen imena tega gorskega vrha potrjujeta, da je tamkajšnji gozd domačim ljudem izredno veliko pomenil. Poleg tega nam misel obrne k vprašanju, ali nam to zelo verjetno pomeni tudi, da je imela gora že takrat svojo vidno zaplato in kje neki je ta bila …

Seveda zapisa na začetku in na koncu pravljice ne gre jemati dobesedno: »Hudičkov gojzd nekdaj ni bil na gori, temuč je stal na prijetnem kraju blizu Loke in je bil dobro zaraščen. …
Pozna se neki še jama, kjer je gojzd popred stal, in od kodar ga je bil hudič odtergal.«

Spet drugačno vprašanje pa je, koliko je staro ime Hudičkov gojzd (Hudičev boršt), ki pomeni dejansko zaplato na Záplati, in koliko je potem stara pravljica o njem.

Primerno razlago o teh vprašanjih nam bodo gotovo lahko ponudili zgodovinarji, jezikoslovci in drugi strokovnjaki in poznavalci. Vsem pa kaže pregledovati stare listine tudi s planinskimi očmi. Zaiskrilo se bo še marsikaj lepega in zanimivega.

France Malešič


1 Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, IV. knjiga, 1101–1200. Ljubljana 1915, str. XXIX in str. 138, št. 247.
2 Ivan Zika, 750 let mesta Kamnika. Iz kamniške zgodovine. Zbral in uredil France Malešič, Studio Dataprint, Kamnik 2011, str. 27 in 39.
3 Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar. MK, Ljubljana 1997; glej: zâplata, plačáti, podplât.
4 Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Modrijan in ZRC SAZU, Ljubljana 2009.
 

Foto: Irma Kočar


G-L: Marko Pernhart - prvi hribolazec med slikarji

DLG Gorenjske: Pripovedka o Hudičevem borštu na Zaplati

Preprostost/G-L - Aleš Čerin: Hudičev boršt - planinska

Gorenjski glas/G-L - Jelena Justin:
Zavetje v naročju peklenščka

Zvonček (1935)/G-L - Vinko Bitenc: Začarane smuči

Popotnik (1885)/G-L: Hudičkov bošt

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti