Bojan Pollak: Alpinistična šola - Letos veliko dela za GRS
Kamniški občan, četrtek, 24. avgusta 2006
ALPINISTIČNA ŠOLA
Letošnja alpinistična šola AO Kamnik se bo začela v torek 5. septembra 2006 ob 18.00 v prostorih PD Kamnik na Šutni 42. Vodil jo bo Matej Kladnik ob pomoči Metoda Humarja in drugih članov AO. Kdor se hoče vpisati vanjo, mora obvladati osnove gibanja v gorah in planinah in biti star vsaj 18 let (za mlajše je potrebno pisno soglasje obeh staršev). Ostale podrobnosti bodo povedane na uvodnem sestanku.
LETOS VELIKO DELA ZA GRS
Po podatkih Podkomisije za informiranje in analize pri GRS, ki jo vodi Janez Kosec, član postaje GRS Kamnik, je bilo do vključno 13. avgusta 181 intervencij, ki so bile registrirane na Centru za obveščanje (CO). Do 31. julija, do takrat so podatki namreč natančneje obdelani, je bilo 170 intervencij, od tega kar 71 samo v juliju. Največ intervencij, registriranih na CO je do 31. julija imela postaja GRS Bohinj – 23, od tega v juliju 15. Sledi ji postaja GRS Kamnik z 18 intervencijami, od tega 11 v juliju. Postaja GRS Tolmin jih je imela 17, od tega v juliju 7, vendar je ta postaja izvedla še nekaj akcij, ki niso šle preko CO. Sledijo postaje GRS Bovec (13, 5), Kranjska Gora (12, 4), Ljubljana (12, 0), Škofja Loka (12, 6), Tržič (11, 4), Mojstrana (10, 4), Celje (10, 2), med tem ko imajo ostale postaje (Jezersko, Kranj, Prevalje, Radovljica, Maribor, Jesenice in Rateče) manj intervencij – od 6 do 2. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 15 ljudi med planinarjenjem in 6 med opravljanjem drugih dejavnosti.
V Kamniških planinah so se letos do 31. julija zgodile 4 smrtne nesreče, vse v dolini Sedelščka oziroma v Repovem kotu. V januarju se je zaradi zdrsa oziroma spotaknitve v smrt odpeljal planinec, ki je sestopal v zgornjem delu Repovega kota. Najbolj tragična pa je gotovo nesreča mladega dekleta, ki je 1. julija s prijateljico zašla v Repovem kotu in se zaradi tega, ker je potrebno reševanje oziroma helikopterski prevoz plačati, ni upalo poklicati na pomoč. Starejšemu paru je pri sestopu po označeni poti spodrsnilo in žal se je za moža drsenje tragično končalo v grapi Sedelščka. Tudi ni bilo več možno pomagati planincu, ki je zdrsnil v smrt praktično na istem mestu kot pred štirimi tedni prej dekle.
Veliko nesrečam je med drugim botrovalo tudi neznanje in neizkušenost. Nekateri pač mislijo, da je planinstvo oziroma hoja v planine nekaj, kar pač vsakdo zna in obvlada. Vendar temu ni tako. Kakor za vsako dejavnost, kakor za vsak šport, je potrebno tudi za hojo v planine pridobiti določeno znanje in izkušnje, da lahko to nato varneje opravljamo. Potrebno je prebrati kakšno knjigo, kot npr. Osnove gibanja v gorah in planinah ali pa Planinsko šolo, se aktivno udeležiti kakšnega tečaja varnejše hoje v planine in seveda potem tudi smiselno upoštevati prebrano in prikazano. Predvsem pa ne hoditi izven označenih poti, če se tega resnično ne obvlada.
Čeprav nekateri odgovorni še vedno trdijo, da je reševanje za ponesrečene v gorah in planinah pri nas zastonj oziroma naj bi bilo plačano iz zdravstvenega zavarovanja, to ni povsem res. V novem zakonu o zaščiti in reševanju, ki je stopil v veljavo februarja letos, je zapisano tako, da država lahko praktično vsakomur, ki ga je potrebno reševati oziroma pomagati, zaračuna vse stroške intervencije. Ker pa podzakonski akti, ki bi to natančneje določali še niso sprejeti, o tem, ali bo izstavljen račun ali ne, odločajo zdravniki v GRS oziroma policija sama. Zato je bilo izstavljenih že nekaj računov, kar naj bi bilo opozorilo vsem, da naj se v planinah ne ponesrečijo tako, da bi bilo potrebno helikoptersko reševanje, če nočejo, da ga bodo plačali. Tudi z izvršbo! Če ni helikopterskega prevoza, torej ni obvezno prisotnega zdravnika, bodo pa gorski reševalci še vedno pomagali pomoči potrebnemu zastonj.
Bojan Pollak