Delo, Slovenija - Ivan Praprotnik: Načrt za osem vetrnih turbin - Na slovenski strani predvsem strah pred enesnaženjem podtalnice
Dnevnik: Avstrijci bi gradili vetrne elektrarne na Peci
Večer: Na Peci je ključna skrb za vodne vire
Koroška – Družba Alpswind iz Celovca namerava na Peci zgraditi ekoenergetski park z osmimi vetrnimi turbinami. Avstrijsko javno mnenje je projektu v glavnem naklonjeno, na slovenski strani pa se bojijo, da bi vetrnice posredno lahko ogrozile vodne vire.
Načrt za gradnjo vetrnih turbin na Peci je star dve leti, v celovški družbi Alpswind pa so ga izdelali tako, da je pripravljen za končno odločitev, ali se ga uresniči ali opusti. Zadnjo besedo o tem bo na podlagi strokovnih, predvsem okoljskih in naravovarstvenih kriterijev, imela koroška deželna vlada. Walter Prutej, eden od avtorjev ekoenergetskega parka na Peci, je načrt v Suhi predstavil županom delovne skupnosti Dežela pod Peco/Petzenland, v kateri so Črna, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd s slovenske ter Bistrica, Globasnica, Pliberk in Suha z avstrijske.
Prutej je kljub temu prepričan, da pri dokončni odobritvi gradnje ne bo potrebno še čezmejno okoljsko soglasje. Mojca Bedjanič iz mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave je povedala, da je septembra okoljsko ministrstvo od Avstrije zahtevalo postopek celovite čezmejne presoje vpliva vetrnic na slovenske vodne vire, čeprav se projektanti ekoenergetskega parka sklicujejo na avstrijske izvedence (dr. Pölzl), ki pravijo, da vetrnice ne bodo ogrozile vodnih virov.
Čeprav načrt upošteva dosežke najnovejše tehnologije – osemdeset metrov visoki stebri bodo leseni, prav tako kot vetrnice – ima kar nekaj nasprotnikov. Na avstrijski strani so to predvsem planinci in posamezniki, ki jih je strah za usodo vodnih virov, na naši pa je dvomov o neoporečnosti vetrnih elektrarn na Peci več. Župan Mežice Dušan Krebel je povedal, da na južni strani Pece nimajo namena onemogočati projekta, da pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen čezmejni okoljski vpliv bi imel. Skrb za vodne vire je povezana predvsem z oljem, ki ga uporabljajo za vrtenje vetrnic. Dušan Dretnik iz Mežice, ki je v Suhi zastopal PZS, je opozoril, da bi liter izlitega olja lahko onesnažil milijon litrov vode v notranjosti Pece.
Nasprotno župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik pravi, da so vetrne elektrarne na Peci malenkostna nevarnost v primerjavi z osemdeset kilometrov oddaljeno krško jedrsko elektrarno (JEK) ali bližnjim Šoštanjem, kjer nastaja šesti blok termoelektrarne. Po njegovem bi o čezmejnih okoljskih presojah morali govoriti tudi takrat, ko so domnevno sporni energetski objekti nastajali v Sloveniji.
Vetrnicam nasprotujejo tudi v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, saj so prepriččani, da bi vetrnice imele prekomeren vpliv na območje Nature na slovenski strani Pece, ki je pomembno zaradi varstva več živalskih vrst, med njimi planinskega orla, ruševca in belke.
V EU so energetski trendi usmerjeni predvsem v gradnjo naprav, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo plin, veter, fotovoltaiko in druge obnovljive vire. V letih od 2000 do 2010 so zgradili plinske elektrane s skupno zmogljivostjo 118.000 megavatov in vetrne z zmogljivostjo 75.000 megawatov energije. Največ energije iz vetrnih elektrarn pridobijo v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. V Avstriji 700 vetrnih elektrarn zdaj na leto proizvede več kot 1000 megavatov elektrike.
Ivan Praprotnik
Foto Arhiv ALPSWIND
Dnevnik - Mojca Marot: Avstrijci bi gradili vetrne elektrarne na Peci
Gradnji nihče ne nasprotuje, a bi moral investitor pred začetkom predložiti presojo o vplivih na okolje
Mežica - O tem, ali vetrne elektrarne na Peci da ali ne, v teh dneh na Koroškem tako na naši kot avstrijski strani potekajo burne razprave.
V torek so se župani in predstavniki občin Mežica, Črna, Dravograd, Prevalje in Ravne v avstrijski Suhi sestali tudi s predstavniki firme Alpswind, ki je investitor projekta, da bi o tem izvedeli kaj več. Sinoči pa so o tem na svoji seji razpravljali tudi mežiški svetniki.
"Nismo izrecno proti gradnji vetrnic, želimo pa, da nam investitor pred začetkom gradnje predloži tudi presojo vplivov na okolje in da smo enakovredna stranka v postopku," poudarja mežiški župan Dušan Krebel.
Župani: Olje v podtalnici bi pomenilo katastrofo
Energetski park, ki ga nameravajo na Peci postaviti Avstrijci - šlo naj bi za osem vetrnih turbin, ki bi z električno energijo oskrbovale 15.000 avstrijskih gospodinjstev - naj bi stal 26 milijonov evrov.
A naravovarstveniki na obeh straneh meje se bojijo morebitnih škodljivih vplivov. "Gorski masiv Pece je zelo pomemben vir pitne vode za prebivalce tostran in onstran meje. Samo na slovenski strani se iz izvirov Šumc in Topla z zelo kakovostno pitno vodo oskrbuje okoli 15.000 prebivalcev, na avstrijski strani pa še več. Skupaj je torej od izvirov pod Peco odvisnih od 40.000 do 50.000 ljudi. Glede na to, da je na vsaki vetrnici 400 litrov olja, se ob morebitni zrušitvi zgolj ene same, na primer v primeru viharja, lahko zgodi, da bi to olje steklo v podtalnico. In ker se pitna voda v nedrjih Pece zadržuje dobra štiri leta, to lahko pomeni resno grožnjo," opozarja predstavnik Planinske zveze Slovenije in član Odbora za okolje in prostor občine Mežica Drago Dretnik, ki je pluse in minuse gradnje vetrnic zelo podrobno predstavil tudi mežiškim svetnikom.
Pomisleki tudi pri Avstrijcih
Avstrijski kolegi so neuradne, a okvirne podatke o nameravanem projektu Korošcem prvič predstavili maja letos in obenem izrazili tudi pomisleke. Avgusta je prišla iz društva Naturfreunde Petzen (Prijatelji narave Pece) s sedežem v Šmihelu pobuda, da bi se gradnji uprli skupaj z našo planinsko zvezo, ki se je prav tako jasno zavzela proti načrtovanemu posegu v prostor.
Prvi uspeh je bil, da so septembra v avstrijskem Celovcu ustanovili Arbeitsgemeinschaft Lebensraum Petzen (ARGE), kar v slovenskem prevodu pomeni Delovna skupnost Življenjski prostor Peca, in sestavili dvojezično pristopno izjavo, s katero so se zavezali, da bodo sodelovali v prizadevanjih za preprečitev škodljivih vplivov planiranega projekta.
"Že skopa dokumentacija je vzbudila pri nekaterih organizacijah in posameznikih onstran in tostran meje veliko zaskrbljenost. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kaj se bo s to našo lepo goro dogajalo v bližnji prihodnosti. Še posebno ne, ker nam vsak trenutek ter leta in leta podarja 'modro zlato', to je najkakovostnejšo pitno vodo," še opozarja Dretnik.
Nasprotniki vetrnic dvomijo tudi o investitorju
Kot je še izpostavil, je nujno, da dobimo temeljite odgovore tudi na vprašanja, kako bo postavitev vetrnic vplivala na živali in rastlinje, kolikšen bo hrup, brez dvoma pa bo to vplivalo tudi na pohodniški turizem in turno smučanje.
"Skrbi pa nas tudi, da menda investitor naj ne bi imel nobenih referenc v zvezi z gradnjo vetrnih elektrarn. Na Peci želi postaviti poskusno napravo z nepreizkušenimi lesenimi stebri in vetrnicami, zato je dvom o primernosti investicije toliko večji," opozarja Dretnik.
Peca na območju Nature 2000
Vlada RS je leta 2004 z uredbo o posebnih varstvenih območjih uvrstila področje Pece na območje Nature 2000 kot posebno ohranitveno področje. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice EU. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.
Mojca Marot
Večer, Koroška - Petra Lesjak Tušek: Odločanje o vzpostavitvi vetrnih turbin na Peci mora biti prepuščeno stroki in ne politiki, so ugotavljali v Suhi na seji skupnosti Dežela pod Peco.
Pri odločanju o vetrnih elektrarnah na Peci morajo prevladati strokovni in ne politični argumenti, je pa informiranje javnosti o projektu, tudi slovenske in ne le avstrijske, ključnega pomena, je povzetek torkove razprave o načrtovanem energetskem parku Peca med predstavniki koroških občin, povezanih v delovno skupnost Dežela pod Peco/Petzenland. Slednji so se v Suhi seznanili z argumenti celovške družbe Alpswind, ki na avstrijskem delu Pece na ozemlju občin Bistrica in Globasnica načrtuje osem vetrnih turbin za bodočo oskrbo okoli 15 tisoč gospodinjstev z elektriko. Čeprav je predstavnik investitorja podjetja Alpswind Walter Prutej ob izpostavljanju pomena izkoriščanja alternativnih virov energije poudarjal predvsem pozitivne okoljske vidike in strokovne študije v prid projektu, pa so iz slovenskih občin opozorili na nujnost celovite čezmejne študije vplivov na okolje. Slednje je med drugim v imenu ministrstva za okolje in prostor izpostavila tudi Mojca Bedjanič iz Zavoda za varstvo narave Maribor, ki ocenjuje, da bo celovita presoja vplivov na okolje potrebna zaradi uveljavljenih evropskih direktiv. Ministrstvo je bilo sicer o projektu obveščeno le iz medijev in Planinske zveze, ne pa tudi uradno, kar pričakuje v fazi, ko bodo projekti investitorja z načrtovalske ravni prešli na prostorsko.
Največja skrb za vodo
Največji poudarek v razpravi so namenili pomenu zaščite vodovarstvenega območja Pece, ki je ključna za oskrbo s pitno vodo tako na slovenskem kot na avstrijskem Koroškem. Nujnost varovanja vodnih virov je kljub zagotovilom investitorja in njegovih strokovnih podlag, po katerih vodni viri ne bodo ogroženi, izpostavil zlasti Drago Dretnik, predstavnik skupine Arge - življenjski prostor pod Peco, ki je zastopal tudi stališče Planinske zveze Slovenije. Dretnik pričakuje, da se bo do vplivov na vodovarstveno območje poleg sicer uglednega strokovnjaka dr. Walterja Poltinga opredelila še širša stroka s področja hidrogeologije, pri čemer se je kot potencialno nevarnega dotaknil zlasti olja v vetrnicah. "Liter olja onesnaži milijon litrov vode. Od tod naša velika skrb," je opozoril Dretnik tudi ob značilnostih terena na Peci. Predstavniki udeleženih avstrijskih občin so projekt, načrtovan na osmih hektarjih zemljišča, po večini podprli zlasti zaradi pomena vse večjega izkoriščanja alternativnih virov energije. Po anketi, v katero so zajeli 500 anketiranih, je med prebivalci občin na avstrijskem Koroškem podpora projektu 85-odstotna, je dejal Prutej in poudaril, da že dve leti posebno pozornost namenjajo prav informiranju javnosti. Pozitivno se je do projekta na seji opredelil župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik, ki v vetrni energiji vidi prihodnost, hkrati pa ugotavljal, da se olje iz kamionov ob gradbenih delih na gozdnih cestah na Peci izliva tako rekoč vsak dan, pa zato ni kakšne škode.
Občutljiva krajinska slika
Prutej je poudarjal zahteven postopek pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj, od katerega bo tudi odvisno, ali bodo 26 milijonov evrov vredno naložbo sploh lahko uresničili. V projektu, pri katerem sodeluje tudi družba Kelag, so sicer preučevali tudi možnost, da bi z energijo oskrbovali še slovensko stran, a bi to bilo po ugotovitvah povezano s previsokimi stroški. Pri argumentih za gradnjo sicer je izpostavil tudi novo tehnologijo in nove materiale, vključno z lesom. "Zavedamo se, da projekt ni všeč vsem in da je naletel tudi na odpor. Sami pa ga vidimo kot ponudbo regiji," je dejal Prutej in kot občutljivo temo izpostavil še krajinsko sliko in s tem vprašanje, ali so ljudem vetrnice na gori všeč ali ne. Pri tem je izpostavljal zlasti vidljivost, ki so jo zmanjšali na najmanjšo možno, in poudarjal, da iz Črne in Mežice niti ne bodo vidne. Všečnost je primerjal s stolpom na Uršlji gori, nad katerim se, kot je pripomnil, ni še nikoli nihče pritoževal.
Petra Lesjak Tušek
_____________________________________________________________