Delo, 03.04.2004, Dogodki dneva - Darja Kocbek: Okrogla miza o vetrni energiji - Po kjotskem protokolu je treba zmanjšati emisije
Okrogla miza o vetrni energiji
»Vetrnice so skromen poseg v naravo«
Dr. Peter Novak: Zakaj se nihče ni obregnil ob gradnjo avtocest? Po kjotskem protokolu je treba zmanjšati emisije CO2
Ljubljana – »Velika večina razprav proti gradnji vetrnih elektrarn v Sloveniji je vezana na čustveno stanje posameznikov, ki ne poznajo zadev do potankosti in menijo, da se bo s postavitvijo vetrnice ali vetrnega polja v naravi lahko zelo veliko spremenilo. Če se je Slovenija odločila, da bo imela 12 odstotkov obnovljivih virov energije, se moramo vsi skupaj, varstveniki okolja in tisti, ki so za razvoj gospodarstva, dogovoriti, kaj bo to pomenilo,« je včeraj na gospodarski zbornici na okrogli mizi o vetrni energiji v Sloveniji dejal dr. Peter Novak, nekdanji profesor na fakulteti za strojništvo.
Pojasnil je, da kot zagovornik obnovljivih virov energije od leta 1969 podpira gradnjo vetrnih elektrarn, ni pa za to, da ima vsakdo, ki gre enkrat ali dvakrat na izlet na neko goro, pravico preprečiti, da bi se kjer koli v Sloveniji kar koli gradilo. »Pri tem, da gre pri vetrnicah za skromen poseg v naravo, me tudi boli, da se nobeno društvo za varstvo okolja in tudi ne svet za varstvo okolja ni obregnil ob največji in najbolj vplivni poseg v prostor v Sloveniji, ob gradnjo avtocest, ki povzroča vrsto okoljskih problemov,« je nadaljeval Novak.
Po njegovih besedah so vetrnice visoka tehnologija, enako kot proizvodnja sodobnih letalskih kril. Hrvaška in druge države na Balkanu se pripravljajo na gradnjo vetrnic ob obali. »Kril vetrnic, ki so dolga 75 metrov, ni preprosto transportirati, zato se jih gradi blizu centrov porabe. Ali je Slovenija lahko tehnološka država, kjer bi jih gradili?« je vprašal. Na koncu je še ugotovil, da vetrnicam na Primorskem nasprotujejo isti ljudje, ki so v devetdesetih letih ognjevito zahtevali zaprtje JE Krško, pa vendar uporabljajo najsodobnejše naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo.
Franc Beravs, direktor agencije za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, je opozoril, da imajo v EU že postavljene vetrnice z več kot 28.000 megavatov moči, do leta 2010 pa jih nameravajo dograditi še za 60.000 megavatov. S tega vidika je slovenski nacionalni energetski program, ki do leta 2015 predvideva za 44 megavatov vetrnih elektrarn, zelo konservativen.
Iztok Geister, Zavod za favnistiko Koper, je tudi podprl gradnjo vetrnic, čeprav so za nekatere vrste ptic v določenih razmerah zelo nevarne. Navedel je podatek iz Kalifornije, kjer zaradi zaletavanja v vetrnice pogine na leto 140.000 ptic, kar pa je precej manj od 200 milijonov, kolikor jih vsako leto umre zaradi prometa, na daljnovodih in zaradi zaletavanja v steklo. »Vetrnice so izziv časa. Problem je le, kje jih postaviti. Sam sem predlagal območja, kjer je narava že obremenjena, torej kjer so avtoceste, daljnovodi,« je dejal Geister. Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, je podprl gradnjo vetrnic na Volovji rebri, ker so si ga člani zveze že ogledali, Vremščico in Selivec pa si še morajo.
Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, je opozoril, da bo morala Slovenija do leta 2012 zmanjšati emisije CO2 s šest na 4,7 milijona ton na leto, torej ne le za osem odstotkov, kakor se je zavezala v kjotskem protokolu, ampak kar za 20. Če bi postavili vetrna polja z močjo 200 megavatov, bi emisije zmanjšali za 340.000 ton emisij, kar je 20 odstotkov emisij CO2, ki jih mora k zmanjšanju prispevati energetika.
Darja Kocbek
Okroglo mizo o vetrni energiji je pripravilo podjetje Elektro Primorska, ki namerava postaviti vetrna polja na Primorskem v sodelovanju z združenjem za energetiko pri gospodarski zbornici. Na območju Volovja reber v ilirskobistriški občini načrtuje vetrno polje z močjo 40 megavatov, na območju Selivca in Vremščice v občini Divača pa 140 megavatov. »En megavat instalirane moči v vetrni elektrarni lahko oskrbuje od 40 do 50 gospodinjstev,« je povedal Karlo Peršolja, komercialni direktor Elektra Primoska. Drago Bokal z Elektroinštituta Milan Vidmar je zagotovil, da pri vključevanju vetrnih elektrarn v slovenski elektroenergetski sistem ne bi bilo težav, bi se pa zaradi dodatnih rezerv povečali stroški sistenma za 6,4 odstotka.