Na današnji dan, 6. oktobra 1951, se je na snežišču med Mlinarico in Razorjem smrtno ponesrečil takratni podpredsednik Planinske zveze Slovenije in načelnik Gospodarske komisije pri PZS - Jože Pogačnik.
Težko je pisati osmrtnico tovarišu, s katerim si še pred kratkim skupno delal in čigar mladost ter vedra življenjska sila sta budili najboljše upe za njegovo prihodnost.
Skoraj vsako nedeljo smo letošnjo jesen hiteli v planine k otvoritvam novih planinskih postojank in tako je prišel tudi 6. oktober, ko bi bili morali na otvoritev našega novega ponosnega planinskega doma pri Kriških jezerih. Tov. Pogačnik se je za postavitev doma posebno zanimal in pomagal z nasveti in z delom, vendar na slavnostni dan otvoritve naš Jože ni mogel prisostvovati uspešnemu zaključku skupnih naporov za postavitev tega doma. Lahko trdimo, postojanka, ki že sprejema goste, ne bi imela niti temeljev, če ne bi Jože z neumorno delavnostjo pripravljal pogojev, da se je zgradilo toliko planinskih postojank.
S tov. Pogačnikom smo na Planinski zvezi delali skupaj komaj kakih 5 let. V teh 5 letih smo ga spoznali kot izredno marljivega delavca, dobrega tovariša in navdušenega planinca. Študiral je ekonomijo in se je zato predvsem zanimal za gospodarska vprašanja v planinstvu ter je hotel s trdno gospodarsko osnovo planinske organizacije omogočiti našemu planinstvu največjo možnost razvoja na vseh sektorjih njegovega dela. Planinska zveza Slovenije, pa tudi vsa naša planinska društva dobro vedo, da je ravno Jožetova zasluga, da gradimo in odpiramo planinske postojanke v času, ki ni najbolj ugoden za take vrste gradenj. Jožeta so poznali po vseh planinskih društvih, saj je neutrudno obiskoval, dajal nasvete, upravičeno grajal napake, pa zopet vlival poguma tistim, ki so zaradi finančnih težav že pričeli omahovati.
Jože se je rodil 20. 3. 1927 v Beogradu, kjer je dovršil tudi gimnazijo. Obvladal je perfektno nemščino, italijanščino, francoščino, angleščino in španščino. Bil je široko razgledan in izredno vztrajen delavec, saj ni bilo dneva, da ne bi po cele ure presedel v pisarni Planinske zveze, pa tudi marsikatero nočno uro si lahko opazil luč na njegovi pisalni mizi. Res težko je najti mladeniča, ki bi iz čistega idealizma opravil tolikšno delo kot naš Jože. Kljub temu je bil odličen študent in je poleg ekonomije študiral tudi pravo.
Z njegovo smrtjo je nastala v odboru Planinske zveze velika vrzel in resnično ga bomo pri delu pogrešali. Pogrešali ga bomo tudi pri naših gorskih pohodih in se bomo spominjali nanj, kadarkoli bomo prišli v koče, ki so bile zgrajene z njegovimi nasveti, posebno pa se ga bomo spominjali v Domu pri Kriških jezerih, katerega je planinsko društvo Radovljica v spomin na pok. Jožeta preimenovalo v Pogačnikov dom pri Križkih jezerih in mu s tem postavilo v naših planinah trajen spomenik.
F. K.
Planinski vestnik 1951
Spomin in opomin gora
12/1951
France Malešič: 6. oktobra 1951 se je 24-letni Jože Pogačnik - Joža, iz radovljiške rodbine, absolvent ekonomije, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in načelnik gospodarske komisije, smrtno ponesrečil na poledenelem snežišču v Mlinarici, v grapi pred vstopom v skalovje Razorja (2601 m, Julijske Alpe, Atlas 53 B 3).
S sodelavci je prejšnje popoldne prišel na Vršič. Naslednji dan so hiteli na otvoritev novega doma na Kriških podih. Prišli so do poledenelega snežišča, ki je bilo položno, nato pa vedno bolj strmo. Imeli so čevlje z gumijastimi podplati in bili brez cepinov. Prvi je šel Pogačnik. Bil je že na sredini snežišča, ko je nanj stopil drugi, ki pa je po nekaj korakih zdrsnil nazaj in se ustavil nepoškodovan med skalami in ledom. Pogačnika je to zmedlo, nadaljeval je pot in zdrsnil v ozko krajno zev. Bil je pri zavesti in je tožil zaradi bolečin v prsih. Po treh urah je umrl zaradi notranjih poškodb.
Novi dom na Kriških podih naj bi se imenoval Radovljiški, vendar so ga nato imenovali po Pogačniku, saj je bil za gradnjo najbolj zaslužen.
Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah
Didakta 2005