Janez Pikon: Kopasti vrh ne spada med gore, ki bi nas že od daleč vabili z drzno obliko, kljub temu pa se nam z nje odpira širok razgled. Na tem območju je vse okroglo in bolj položno kot strmo, prej počasi zaobljeno kot robato. 
Na Lanževici zapuščamo svet Spodnje Bohinjskih gora. Na najbolj zahodnem delu Komne se pričenja mogočen vzpon osrednjega gorovja Triglavskega pogorja. Mejni kamen nove skupine je vsekakor nenavadna gora. To je drugačna gora, nima izrazitega vrha, imenuje se Lanževica (2003 m). Košata vzpetina severno in zahodno nad Bogatinskim sedlom (Vratca, 1804 m) spada med redke gore Julijskih Alp, ki ne premorejo nobene prave pečine ali mogočnejše stene. S pogledom s Komne proti Lanževici dobimo občutek, da je celotno območje dvignjeno nad Lepo Komno in dolino Gracije.
Dolina Gracije in Lepe Komne skalnati je svet, na planini Poljanica sledi ogradi še devet. Pozimi, ko območje Komne prekrije debela snežna odeja pa je tukaj povsem drugače, raj za turne smučarje je brezmejen in skoraj ni ovir za brezskrbno potepanje po oblih, zasneženih vršičih, prekritih s snežno odejo, ki jo je na prostranem območju Spodnje in Lepe Komne vsako leto v izobilju.
Začnemo z dnem od Koče pri Savici (653 m) po klasični mulatjeri mimo Doma na Komni (1520 m) in s krajšim postankom v Koči pod Bogatinom (1513 m). Mimo številnih ostankov iz preteklosti in severozahodno po dolini Lepe Komne severno pod oblim Srednjim vrhom in Vrhom nad Gracijo (1917 m) v smeri današnjega cilja nad Lepo Komno.
Arheološko znana Poljanica (1640 m) z opuščeno planino in višjimi rušnatimi vrhovi Kal (2001 m), Osojni Kal (1976 m), Kraj Kala (1855 m) s prostranimi pobočji Lepe ruše nižje, nas spremljajo vso pot do sedla južno med neizrazitima vrhoma severno nad Bogatinskim sedlom.
Krajši postanek z razgledom po okolici in že se spuščamo do Bogatinskega sedla (Vratca). Mimogrede si privoščimo pogled po okolici z Vrha nad Gracijo, kamor se dvignemo med spuščanjem in nadaljevanjem v smeri zahoda pod Veliko Monturo (1958 m), mimo razpadajočih kamnitih stavb na predelu Lepoče (1608 m), Lepoč, Lepoča, Za Lepoče, Za Lepočami (Lepoščina), po dolini Doliči (1430 m), do Krnskega jezera in planino Duplje (1371 m) do Planinskega doma pri Krnskih jezerih (1385 m).
Krajši postanek pred domom, kjer se okrepimo in pripravimo za nadaljevanje po mulatjeri do Doma dr. Klementa Juga (700 m) na Spodnji Polog jugovzhodno v zatrep Doline Lepene.
Janez Pikon