Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na strmih alpskih grebenih

Tina in Metod Di Batista v dveh izmed najlepših alpskih grebenov

Na strmih alpskih grebenih


Piz Badile (3306 m) - Nordkante


Prvi dan sva se povzpela iz švicarske vasi Bondo na kočo Sasc Furä (1h), odkoder nama je odličen razgled na strm raz naredil cmok v grlu. Drugi dan sva krenila ob petih zjutraj iz koče in po slabih dveh urah prispela do stene. Najprej na kratki vrvi, potem pa v plezalnikih šestnajst dolgih raztežajev čudovite in poštene štirice, ves čas strogo po strmem razu. V devetih urah sva bila na vrhu (še v okviru časovnice, ki znaša 6-9 ur). Super plezarija, super skala, vmesno varovanje v glavnem s frendi, vaovališča na rinkah na 45 metrov. Sestop na drugo (italijansko) stran je bil prav tako strm, veliko spustov in z nekaj orientacijskih zank. Spala sva v koči Gianetti. drugi dan pa v šestih urah čez dva prelaza, nazaj do koče Sasc Fura. Zelo dolgo ampak doživljajsko bolj polno kot spusti ob vrvi nazaj po razu. Potem še urica sestopa do avta in gas v Chamonix.

Prečenje Helbronner (3408 m) – Dome de Rochefort (4015 m) – Grandes Jorasses (4208 m)


V nedeljo popoldne sva se z gondolo odpeljala do koče Torino pod Helbronnerejem. Vremenska za ponedeljek in torek je napovedovala pretežno dobro vreme, z majhnimi možnostmi popoldnaskih ploh.

V ponedeljek sva krenila ob 5. uri zjutraj in po slabih dveh urah hoje in lažjega plezanja prišla do vznožja Velikanovega zoba (Dent du Geant). Na njemu sva bila že dve leti nazaj, zato sva nadaljavala mimo. Od tu naprej se nadaljuje lep in oster snežni greben, ki se zaključi z lažjim plezanjem na strm vrh Aiguille de Rochefort (4001 m). Iz njega je sledil spust na snežni plato nato pa po strmi flanki (60 °) na manjši vrh. Tu se pravi greben šele začne. Manjši kuloar, ki verjetno ponavadi ponudi udobno plezanje na začetek grebena, ki vodi na Dome, je sedaj brez snega in plezanje po krušljivi skali je vse prej kot lepo. Sledil je zares izpostavljen skalni greben, gor-dol, gor-dol, s snežni odstavki (dereze gor-dol...), ki pripelje na vrh Dome de Rochefort. Iz njega so sledili še štirje spusti na ljubko sedlo med Rochefortom in Grandes Jorasses. Do sem sva potrebovala 9 ur. Na sedlu stoji majhen in luškan bivak Canzio (3825 m). Prostora je za največ deset ljudi, ta dan smo bili štiri naveze.

V torek štart okol 5.30 (na obzorju se je v temi bliskalo ampak jutro je bilo potem lepo). Na Pt. Young dobrih 5 razežajev strme plezarije po severni starni (do IV+, v gojzarjih) na strm greben, nato dva spusta v oduren graben med Pt. Youngom in Pt. Margerito, pa en dolg raztežaj gor, petnajst metrov spet dol nato pa čudovito plezanje (III) po južni, sončni strani mimo ljubkih bivak prostorov na vrh Pt. Margerita (4066 m). Tu pa čista norišnica; kot nož oster greben, na obe strani 1000 metrski prepad (če malo pretiravam) ter plezanje navzdol na sedelce med Margerito in Heleno. Na Pt Heleno (4045 m) po lažjem a rahlo podrtem grebenu ter spet spust v škrbino pod Crozom. Od tam en raztežaj štirice nato pa babje pšeno, vetrovke gor in na naizrazit vrh Pt. Croz (4101 m). Spomini na izstop iz stebra pred letom in pol mi postavijo lase pokonci a kmalu ugotovim, da to ni zaradi spominov ampak naelektrenosti. Malo cincava, da bi že tu začela abzajlat a se za nekaj časa nebo odpre in oddrviva še na Pt. Whymper nato pa še na Pt. Walker, ki ga doseževa ob 15. uri (po 9,5 urah). Nebo se spet zapre in v megli začneva sestopat iz Walkerja na spodnji ledenik, kjer naju za kakšno urico ustavi ogromna razpoka. Medtem se nebo razbesni in v močnem nalivu in nevihtah nadaljujeva pot navzdol. Na koči Boccalete sva do gat premočena ob 21. uri. Naslednji dan pa v soncu le še sestop v dolino...

Grebensko prečenje Od Helbronnerja do Grandes Jorasses se sicer ne ponaša s krićećo oceno težavnosti, prepričana pa sem, da zahteva in da plezalcu več kot marsikatera, po oceni težja a bolj športna smer v bližnji okolici. Čudovita avantura!

Tina(31) in Metod Di Batista (58) sva konec julija 2006 preplezala:


Piz Badile (3306 m): Nordkante (V+/III-IV+, 900 m)
Grandes Jorasses (4208 m): Prečenje s Helbronnerja (D, IV+ v skali)

Tina Di Batista
gorska vodnica

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti