Planinski vestnik: Spomnili smo se na letošnje mednarodno leto gozdov in k pisanju povabili nekaj priznanih strokovnjakov. Svoje razmišljanje ob tem je podala tudi urednica Irena Mušič Habjan.
Vsebina - Članki
UVODNIK
Šumijo gozdovi domači ... Irena Mušič Habjan
MEDNARODNO LETO GOZDOV
Gozdovi za ljudi. Slovenski alpski gozdovi v svetovnem letu gozdov. Edo Kozorog
Gozdne vrste ptic in njihovo varstvo v Sloveniji. Specializirane gozdne vrste ptic. Katarina Denac
Pernati prebivalci gozdov. Gozdne ptice. Tanja Šumrada
Srečanja s hrošči v gorskih gozdovih Slovenije. Kozlički, rogači, krešiči, rilčkarji ... Al Vrezec
VELIKE TURE
Skrivnostni svet Zahodnih Julijcev. Montaž - Via Dogna. Marija Magajne
INTERVJU
Gora je kakor ženska. Pogovor z Milanom Vošankom. Mojca Volkar Trobevšek
RAZMIŠLJANJA
Rekviem za staro ruševino. Andrej Mašera
VAROVANJE OKOLJA
Adijo, plastenke! Uporabljati plastenke ali ne? Janja Lipužič
Z NAMI NA POT
V triglavskem kraljestvu. Dolina Vrata. Andrej Trošt
OPISI
Vrtaško Sleme. Andrej Trošt
Škrlatica. Andrej Trošt
Križ in Stenar. Andrej Trošt
Bovški Gamsovec. Andrej Trošt
Kraljevski par vzhodnih Karnijcev. Monte Sernio in Creta Grauzaria. Mojca Stritar
OPISI
Cimadors Alto. Mojca Stritar
Creta Grauzaria. Mojca Stritar
Cima dai Gjai. Mojca Stritar
Monte Sernio. Mojca Stritar
ČRNOGORSKE GORE
Manj znano, a zelo privlačno gorstvo. Kučke planine (Žijovo). Vlado Vujisić
SPOMINI
Iskanje sporočila smrti. Ko sanje postanejo pot, ki se nikoli ne konča. Cveta Zalokar Oražem
IZZIV
Na dolgi poti. S kolesom na Muztagh Ata. Matej Tonejec
LJUDSKA PRIPOVEDKA
Jermanova vrata - Kamniško sedlo. Dušica Kunaver
NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO
Kako postaneš alpinistka. Začelo se je s kolesom. Helena Škrl
PORTRET
Domen Škofic. Slovenski Adam Ondra. Martina Čufar
ČRTICA
Teliček. Življenje na gorskih kmetijah. Anka Vončina
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Vremenski nasmešek zgodnje jeseni. Miha Pavšek
VARSTVO NARAVE
Pozabljeni plodovi kristalnega drevesa. Skorš. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
V SPOMIN
Uvodnik
Šumijo gozdovi domači ...
Uvodne besede prve kitice pesmi narodno-zabavnega ansambla me vedno vrnejo v čas otroštva. Spominjam se, ko smo se s prijatelji igrali v gozdu, si iz suhega dračja izdelovali bunkerje in se pretvarjali, da smo Indijanci in kavboji, ob poslušanju kukavice smo se prijemali za žepe, v katerih pa seveda ni bilo nič, s starši nabirali borovnice in pomagali starim staršem grabiti listje ter iz grmičevja in vej izdelovati butare. V poznejših letih v gozdu nisem več videla tiste otroške privlačnosti, saj je bilo polno drugih stvari, ki so me takrat zanimale, vendar so me splet okoliščin, pa tudi izkušnje in pozorno opazovanje narave spet privedli do tega, da je gozd postal del sveta, brez katerega ne znam in ne morem živeti.
Ko hodimo skozi gozd in so pred nami visoki cilji ali pa smo z mislimi kdo ve kje, morda niti ne gledamo, kje hodimo. V gozdu pa življenje teče svojo pot. V tišini, ki je naš pogosti spremljevalec med hojo v gozdu, se zato splača zazreti v tla pod nogami in pozorno opazovati "dogajanje". Tam bomo vedno našli nek živžav: tekajo mravlje, plazijo se polži, lezejo močeradi, hrošči, da ne omenjam cvetlic, ki se spreminjajo z višino, ki jo dosegamo, obenem pa se spreminja tudi sam gozd, od mešanega, igličastega do borovcev in macesnov. Takrat bomo spoznali, da je tu neverjetno bogato življenje, kjer nam v prelestnem svetu poleg malih bitij na tleh tudi ptice prepevajo vsaka svoj napev, ko se sončni žarki prebijajo skozi listje in ustvarjajo svojevrstno magičnost, ko na nas tiho padajo kaplje ali ko presenetimo srno ali gamsa ...
Dejstvo je, da smo planinci neločljivo povezani z gozdom. Delimo si ga tako z lastniki kakor z očem vidnim in nevidnim življem, ki ga sestavlja. Gozd jemljemo kot nekaj samoumevnega, ki nam je vedno na voljo, kamor lahko skoraj neomejeno zahajamo, ki je vedno bil in bo. Pogosto pa nas v njem tudi kaj moti, še posebej tiste zadeve, ki kar kličejo po tem, da nam povzročijo odpor: nove ceste, večji poseki, hrup in smrad gozdne mehanizacije, štirikolesnikov in avtomobilov, smeti, odpadni štedilniki ali celo ukradene hladilne omare, bližnjice planinskih poti, skladovnice posekanih dreves, razrite in uničene planinske poti ...
Pri Planinskem vestniku seveda nismo mogli mimo Mednarodnega leta gozdov, ki ga je v letošnjem letu razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Že pri prvem prebiranju naslovnega članka tokratne teme meseca me je prešinila misel, kako kompleksna je ta tema, in da v reviji, kjer smo pač omejeni z določenim številom strani, še zdaleč ne bomo mogli obdelali vsega, kar nam gozd pomeni. Kakor so zapisali na slovenski uradni spletni strani www.letogozdov.si, gozd ljudem daje zavetje, je pomemben vir biotske raznovrstnosti, hrane, zdravil in čiste vode ter igra ključno vlogo pri ohranitvi stabilnega podnebja in okolja.
Zato smo se v štirih člankih seveda zgolj dotaknili nekaterih dejavnikov in pomena gozda za živali in ljudi, seveda tudi planince. Če vam bomo z njimi odkrili nekaj, na kar boste v prihodnje, ko se boste sprehajali skozi gozd, bolj pozorni ali boste morda celo aktivno sodelovali pri ohranjanju gozda in narave, potem verjamem, da smo z našim kratkim prispevkom svoj namen tudi dosegli.
Irena Mušič Habjan