Mitja Šorn: Zadnja leta precej hodim po slovenskih zahtevnih in zelo zahtevnih poteh. Poti se že na prvi pogled precej razlikujejo od podobnih poti v tujini. Jeklenica je močno napeta, klinov ...
... vmes pa toliko, da uporaba samovarovalnega kompleta postane skoraj nemogoča. Pogosto srečujem ljudi, ki imajo nameščene komplete, a jih ne uporabljajo, ker se jim zdi škoda časa.
Tega članka pa ne pišem zaradi dobro vidnih razlik med potmi. Bolj me skrbi razlika, ki ni dobro vidna in zahteva malo bolj strojniško oko. Sam sem daleč od tega, a sem se pri svojem delu do sedaj srečal tudi z jeklenicami in se naučil, da ni čisto vseeno, kako je obrnjena spona. Le ta je sestavljena iz žičnatega dela in neke velike objemke, ki stisneta jeklenico. Žička se zažre v jeklenico in jo stisne, s tem preprečimo drsenje jeklenice. Podložka pa je do nje prijaznejša, sila se porazdeli na večjo površino. Zato se pri nameščanju spon žičnat konec vedno da na tisti del jeklenice, ki se zaključi, na živ konec jeklenice pa pride podložka. Poleg tega pa se za jeklenico dobi nekakšno vodilo, ki se namesti na zaključku. S tem preprečimo, da bi se jeklenica na vrhu, ko jo obrnemo in spnemo poškodovala.
Celotna objava Mitja.alpinizem.net >>>
K pisanju me je spodbudilo urejanje poti s Kredarice na Triglav. Najbolj me je zbodlo to, da so se fantje nad Triglav spravili s štemarico in naredili polico, da nam ne bo, ubogim obiskovalcem drselo. Misli sem, da so časi miniranja hribov minili. Za ironijo temu se je to dogajalo ravno v času, ko se je komisija za varstvo narave pri PZS spravila nad gorske kolesarje. Rad bi videl, koliko kolesarjev bi se moralo peljati iz Triglava, da bi naredili stopnice in razširili greben. Vendar je bil očitno pred 14 dnevi naval, saj so, barabe kolesarske, vozili toliko, da se je pojavila nova polica.
Jeklenica pa je po stari slovenski navadi nameščena narobe in že dobro načeta, čeprav so slike nastale manj kot teden dni po namestitvi. Zato za naslednji tečaj markacistov predlagam sodelovanje s kakšnim strojnikom ali vsaj nekom, ki o jeklenicah nekaj ve. Določeni markacisti očitno še vedno ne vedo nič.
Razlika v nameščanju jeklenic je očitna in vidna že neukemu očesu. Spone morajo biti obrnjene tako kot na spodnji sliki, konec jeklenice mora gledati ven. Vsak premer jeklenice ima določeno število spon, ki morajo biti nameščene. Na drugi sliki delo opravlja le ena, druga je nameščena tako na koncu, da je bolj za okras. Poleg tega mora biti na koncu objemka, po kateri jeklenica lepo teče in ne začne razpadati, kot tista na prvi sliki.
Mitja Šorn