Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slikar bohinjskih gora

Slovenske novice, 05.07.06 - Ivan Sivec: Pred sto desetimi leti see je rodil Valentin Hodnik

Slovenske novice, sobota, 5. avgusta 2006
Tedenska tribuna

Slikar bohinjskih gora

V Sloveniji je na tisoče slikarjev, amaterskih in akademskih, ki so po svoje zaznamovali našo deželo in jo ohranjajo v podobah tudi poznejšim rodovom. Mnogi imajo povsem realističen pristop, nekateri pa vidijo svet precej drugače kot naše oči. V bohinjskem kotu se je pred sto desetimi leti rodil slikar Valentin Hodnik, ki pa sveta ni upodabljal samo realistično, temveč ga je znal ujeti tudi šaljivo. Ob obletnici so Žičnice Vogel izdale Bohinjske šaljive razglednice, ki dokazujejo njegov smisel za humor, čeprav je bilo njegovo življenje pravo nasprotje temu.


Valentin Hodnik se je rodil 18. februarja 1896, datum smrti pa si je izbral kar sam, ko mu ni bilo niti štirideset let. Likovni strokovnjak Cene Avguštin je o njem zapisal: »Valentin Hodnik je bil slikar bohinjskih gora. Motivi Triglava s sosednjimi vrhovi so narejeni v Hodnikovem značilnem realistično obarvanem slogu, bogatem poetičnega razpoloženja, ki ga je slikar gojil in izpovedoval vse življenje. Slikovita bohinjska pokrajina je od nekdaj privabljala številne slikarske upodabljalce. Med njimi omenimo le Lovra Janšo, Antona Karingerja, Marka Pernharta in Franceta Pavlovca. Nekoliko kasneje sta širši slovenski javnosti poznana slikarja-domačina Valentin Hodnik in Albin Polajnar. Oba sta se z ljubeznijo in slikarskim znanjem vživljala v podobo domačega okolja.«

V istem katalogu, kjer je nekaj več napisano o Valentinu Hodniku, lahko preberemo tudi imena slikarjev, ki so upodabljali Bohinj tako v risbi kot z oljnatimi in akvarelnimi barvami ter z lesoresi in ujedankami: »Na hitro, bolj na pamet kot sistematično, jih kar naštejem: Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar, Maksim Gaspari, Anton in Maks Koželj, Anton Gvajc, France Pavlovec, Ljubo Ravnikar, Saša Šantel, Edo Deržaj, Dora Plestenjak, Marjan Belec, Gojmir Anton kos, Maksim Sedej, France Godec, Lojze Perko, bohinjski rojak Albin Polajnar, Tone Tomazin, Kamilo Legat, Jože Trpin, Aladin Lanc, Zmago Jeraj in drugi.«

Valetin Hodnik je bil slikar neizpolnjenih sanj. »S trpko mladostjo oblagodarjen, z nedokončanim šolanjem na slikarski akademiji pa še bolezensko prizadet (v zadnjih letih mu je ohromela desnica). Dobre rojenice niso stale ob njegovi zibelki. Sreče mu niso prerokovale, pač pa obilje pelina na vsej življenjski poti. Še s smrtjo se je moral srečati v samoti in obupu, še ne 40 let star.«

Slika za latvico mleka

Kot mnogo velikih umetnikov je pokazal slikarsko in rezbarsko nadarjenost že v osnovni šoli. »Vendar je moral, ker je domača revščina velevala, poprijeti za vsako delo v hiši, na polju, v gozdu. Sprva pastir, potem majer, gozdar, kmet in lovec. Sleherno delo je poznal, ves Bohinj mu je bil domač. Po ljubljanski Umetno-obrtni šoli si je zaželel iti še na visoko šolo. Vendar je že po dveh semestrih, ki ju je prebil na zagrebški likovni akademiji, omagal in se vrnil v Bohinj za vselej …

Zagrenjen, z občutkom in slabim slovesom faliranega študenta … Pomanjkanje sredstev – štipendije mu niso dodelili – je bilo krivo njegove življenjske tragedije. Resda je iskal – in kdajpakdaj tudi našel – sreče in utehe v slikarstvu. Nemiren, po malem čudaški je taval po bohinjskih gorah. Slikal jih je v soncu in snegu, v viharju in cvetju. Zanj so bile gore vedno lepe, vse ljubezni vredne.

Slikarski opus Valentina Hodnika je ogromen – saj je mož dobesedno slikal dan za dnem. In to skoro celih 20 let. Vendar so njegova dela raztresena po vsem svetu. Da, po vsem svetu. Kajti ne le domačini, ki so šli s trebuhom za kruhom iz Bohinja v druge kraje, tudi tujci – letoviščarji so si želeli odnesti za spomin sliko prelepih gora. Za majhne denarje so jo kupili od Hodnika … Celo to se je zgodilo, da je dal sliko za skorjo kruha in latvico mleka, če ga je lakota pestila na kaki planšariji.«

Mnogi, ki so ga poznali, menijo, da je bil precej samosvoj.
»Včasih ga po cele mesece ni bilo z gora v dolino. Spal je v planšarskih stanovih, jedel sir, pil mleko. In dan za dnem slikal.«
Ko pa naj bi naslikal avtoportret, je ustvaril skrivenčen macesen – viharnik. Hodnikovo življenje se je sicer izteklo že 6. decembra leta 1935. Na Miklavža je sam sebi podaril smrt …

h3>Spomini še živeNanj nas je opozoril domačin Franc Podlipnik iz Laškega Rovta. Še posebno ga boli, da je Hodnikova maketa Triglava z okolico ob Bohinjskem jezeru tako poškodovana.

»To maketo je Valentin Hodnik naredil leta 1931 ali 1932. Točno ne vem, toda spomnim se, da je tovrstni Triglav postavljal skoraj vse leto. Na kraj, kjer stoji še danes, je nanosil z vseh koncev okoli tri tone kamenja. Vse je naredil tako, kot je v resnici, s planinskimi postojankami vred. Maketo je naročila hotelirka Jerajeva, stala je pred vhodom v njen hotel. Hotela zdaj tam ni več, maketa pa je tudi precej opustošena. Zdaj gre vse samo za to, da bi v turizmu zaslužili čim več denarja. Toda nekdo bi moral poskrbeti, da bi se Hodnikova maketa obnovila in bi bila lahko prava zanimivost Bohinja.«

Franc Podlipnik ve marsikaj tudi iz Hodnikovega življenja.
»Kdo ve, koliko časa bi lahko še živel in ustvarjal, če se mu ne bi zalomilo še v ljubezenskem življenju. Močno se je zaljubil v neko Uršo iz Srednje vasi. Vse je že kazalo, da se bosta poročila, pa se je premislila. Valentin oziroma Htorov Bavant, kot so mu rekli po domače, je v Uršin spomin postavil ob Bohinjskem jezeru vilo Rušo, ki pa jo je pozneje prodal in v nekaj tednih je poniknil tudi ves denar za vilo …«

V Stari Fužini, na Hodnikovi rojstni hiši, stoji tabla: »Tu je živel in delal akademski slikar Julijskih Alp Valentin Hodnik.«

V hiši še živi njegova sestra Angela, ki je bila tudi dobra slikarka – v hlevu je naslikana njena krava, tako da imajo pri hiši eno kravo več kot v resnici – a zdaj že slabše vidi. Pa saj to ni nič čudno, ko pa ima že dobrih 90 let. Shranjenih ima veliko bratovih fotografij, slik pa ni več.

O bohinjskih šaljivih razglednicah, ki jih je že v tridesetih letih prejšnjega stoletja najprej izdalo Prometno društvo za Bohinj, pa Podlipnik pove: »Gre za serijo šaljivih razglednic, na katerih je Hodnik upodobil resnične dogodke iz naših krajev. Na eni je hotelirka Jerajeva, kako se drsa na Bohinjskem jezeru, potem pa … Dekle na smučarski skakalnici je Spodčeva Anica z Žlana, ki je v resnici v krilu preskočila tedaj največjo slovensko skakalnico. Najboljši so lahko skakali do 50 metrov, ona pa je v krilu poletela več kot 25. Na šaljivi razglednici Propala gorenjska konjereja je prikazan Jevolčev Janez, ki je z voli vozil les s planine Suha, pa mu je vol padel, ojnica pa se mu je zapičila v trebuh … Pa tudi tisto je res, da je Bolterjev Feliks iz Ribčevega Laza nesel v krošnji na Komno neko Zagrebčanko, težko skoraj 80 kilogramov …«

Bohinjski slikar Valentin Hodnik je torej ohranil tudi veselo plat nekdanjega bohinjskega življenja, čeprav ga je sam kaj malo okusil.

Ivan Sivec

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti