Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Nevladna skupina

Izjava za javnost (PDF)
Skupni predlogi nevladne skupine k osnutku
Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju


  22.07.2011

Osnutek zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju (DOC)
.... pripombe in predloge lahko posredujete do ponedeljka,
12. septembra 2011

četrtek, 8. september 2011, ob 09:28, Franci Savenc, ogledov: 2719

za omejitev voženj v naravnem okolju predlaga pripravljalcu zakona, da vključi v nadzor nad izvajanjem zakona tudi naravovarstvene nadzornike iz svojih vrst.

Nevladna skupina za omejitev voženj v naravnem okolju, sestavljena iz predstavnikov Planinske zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije, se je po objavi osnutka zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju sestala na dveh sestankih, in sicer 22. avgusta in 6. septembra 2011. Obeh sestankov se je poleg predsednikov nevladnih organizacij udeležila tudi Senka Vrbica, pravnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC. Skupina je izpostavila problem, ki bo nastal pri izvajanju zakona v praksi, saj v predlogu zakona ni jasno opredeljena nadzorstvena funkcija. Strinjali pa so se, da je predlog zakona nujno potrebno podpreti. Predlagano je bilo tudi, da se objavi jasna ter preprosta predstavitev predloga zakona tudi širši slovenski javnosti.

Skupina obenem ugotavlja procesne pomanjkljivosti, ki so v predlogu zakona, saj ni predstavljeno trenutno stanje v družbi, niso predstavljeni problemi povezani z vožnjo v naravi ter trenutna pravna ureditev. Naštete pomanjkljivosti in še druge nejasnosti po njenem mnenju kažejo, da se to področje ne rešuje sistematično. Zato je potrebno te nejasnosti odpraviti čim prej, že v fazi javne obravnave.

Člani Nevladne skupine so se zato zavzeli, da se v predlogu zakona, ki bo v kratkem zaključil javno obravnavo, vključi tudi vsebinsko analizo oziroma oceno obstoječega stanja na tem področju. Prav gotovo pa bi bilo potrebno v predlog zakona, ki ga bo obravnavala vlada, posebej vključiti tudi oceno prispevka nevladnih organizacij, ki so na tem področju izredno aktivne in so veliko naredile.

Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, je poudaril, da je Zakon o vožnji v naravi nujno potreben, saj je potrebno z vsemi uporabniki naravne doseči soglasje za njeno ohranjanje: »Zavedamo se, da smo planinci, ribiči in lovci samo eni izmed souporabnikov našega prostora, planin, rek, gozdov in travnikov. Vsak od souporabnikov ima svoje interese, vendar le-ti ne smejo biti uperjeni zoper naravo.« Opozoril je, da se število uporabnikov narave zadnja leta hitro povečuje.

Predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše je poudaril, da se zavzema za oblikovanje kratkih in jasnih stališč, ki bodo državljankam in državljanom pojasnile namen oblikovanja Nevladne skupine, saj namen ni nasprotovanje iz naravovarstvenih vzgibov, ampak zaradi stanja, ki ga tako planinci, ribiči in lovci vsak dan opazujejo v naravi. Stanje v naravi je iz leta v leto slabše, posega se v ekosisteme, ki so bili do sedaj nedotaknjeni in so omogočali regeneracijo posameznih območij. Brez resnega razmisleka o tem, kaj želimo in kako bomo to izvedli, bo narava vse bolj poškodovana, prikrajšani pa bodo predvsem naši zanamci.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope je pohvalil pripravljenost pripravljavca predloga zakona, da je predlog zakona končno ugledal luč, in da je v javni razpravi. Vendar pa je potrebno poskrbeti, da hitro sprejetje zakona ne bo vplivalo na učinkovitost izvajanja v praksi. Člani Nevladne skupine so enotno izrazili zaskrbljenost glede zmožnosti države za izvajanje nadzora nad uresničevanjem zakonskih določb in zato ponudili vzpostavitev okoljevarstvenih nadzornikov iz vrst varuhov gorske narave iz PZS, iz vrst ribiških čuvajev (400) iz RZS in lovskih čuvajev (2879) iz LZS. Vse tri organizacije tako ponujajo roko državi pri izvajanju nadzora nad uresničevanjem zakona v praksi.

Predlog poglavitnih točk

V uvodnem delu naj bodo posebej navedena naslednja načela in izhodišča:

Upoštevanje Direktive Sveta Evrope o okoljskem hrupu (iz leta 2002). Gre za uveljavitev pravice do doživljanja naravnega okolja brez tehničnega hrupa. To je legitimna pravica določenih skupin državljanov, med katere sodimo vsi ljubitelji narave.

Upoštevanje sklepa skupščine CAA (za njegovo izvajanje se je zavezala tudi PZS), sprejetega septembra 2009 v Innsbrucku, o prepovedi vsakršnega motornega prometa po brezpotjih (izven cest in drugih prometnic).

1. Naslov zakona bi se moral glasiti: Zakon o omejevanju voženj z vozili v naravnem okolju.

2. Okoljevarstveni nadzorniki, ki so že opredeljeni v Zakonu o ohranjanju narave, in se od sprejetja zakona v letu 2004 do danes niso vzpostavili, naj bodo opredeljeni v tem zakonu, kot je v Zakonu o gozdovih opredeljen gozdarski nadzornik. Glede na osiromašenost nadzornih organov vidimo možnost v povezovanju z obstoječimi mrežami organizacij, ki že nadzorujejo naravo. Mrežo za potencialne okoljevarstvene nadzornike imata vzpostavljeno Lovska zveza Slovenije z lovskimi čuvaji (2879 z opravljenim čuvajskim izpitom) in Ribiška zveza Slovenije (čez 400). V prihodnosti bi se lahko se vključi tudi varuhe gorske narave, ki so aktivni v okviru Planinske zveze Slovenije, vendar do danes niso bili vzpostavljeni z namenom nadzorne funkcije. Pri tem je pomembno določilo, ali ima okoljevarstveni nadzornik pravico sankcioniranja ali ne.

3. Jasno definirati vse terminološke izraze uporabljene v zakonu, predvsem pojma brezpotje oz. naravno okolje.

4. Za vožnjo samo s kolesi naj se odprejo vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, saj so že v osnovi grajene za vožnjo. Planinska zveza Slovenije bo pričela s postopki za odpiranje primernih planinskih poti za vožnjo s kolesi v skladu z Zakonom o planinskih poteh.

5. Vožnja s kolesom in motornimi vozili izven poti ni dovoljena.

6. Spodbuditi vzpostavitev namenskih poligonov, za vožnjo s kolesi in motornimi vozili.

Na sestanku 22. avgusta 2011 so predstavniki nevladnih organizacij podpisali še PISMO O NAMERI, ki je usmerjeno v varstvo narave in okolja ter preventivnega delovanja na tem področju. V pismu je jasno zapisano, da izhaja iz potreb, ki jih narekuje skrb za ohranjanje naravnega okolja našim zanamcem in dosedanjega organizacijskega in strokovnega delovanja na naravovarstvenem področju. V sporazumu so se organizacije zavezale, da bodo skrbele za medsebojno obveščanje o pomembnejših tematikah s področja varovanja okolja, da bodo sodelovale pri pripravi zakonodaje, ki se tiče varstva narave in okolja, spodbujale izmenjavo primerov dobrih praks s področja varovanja narave – gozdov in voda, sodelovale v skupni nevladni skupini, ki bo opozarjala na pereče naravovarstvene probleme, da bodo spodbujale in razvijale vrednote prostovoljstva in spodbujale vrednote varovanja okolja med člani in širše med prebivalci Slovenije.

eXTReMe Tracker