Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ukrepajte TAKOJ!

PZS, Komisija za varstvo gorske narave je izdala letak, s katerim opozarja, da v Sloveniji vožnja z vozili v naravnem okolju ni dovoljena. Kaj storiti ...

... v primeru, da vidimo kršitev?

Prijavite jo na telefon 113 ali 080 1200. Tudi v primeru, ko ste prepričani, da kršiteljev ne bo mogoče izslediti!

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

17 komentarjev na članku "Ukrepajte TAKOJ!"

Jože Rovan,

G. Štibernik pravi: Letak PZS nas sedaj poziva, da prijavljamo vse, ki se vozijo v naravi, zato tudi komentar, da bi bilo bolje, ko bi se preje obrnili na Komisijo za turno kolesarstvo, ki bi lahko na svoji strani bolje poskrbela za seznanjanje kolesarjev, kje se lahko vozijo, da nam, pešcem, ne bo potrebno klicariti na objavljene številke.

Kdorkoli le bežno pogleda na domačo stran Komisije za turno kolesarstvo PZS (KTK) bo zagotovo opazil v rubriki O komisiji Priporočila turnim kolesarjem. Osveščanje kolesarjev o vedenju na poteh v naravnem okolju je namreč bil eden izmed osnovnih razlogov za ustanovitev KTK. Izdali smo zgibanko s priporočili turnim kolesarjem, šolamo vodnike turnega kolesarstva, organiziramo kolesarske tabore, kolesarske ture, pišemo v medije. Bili smo tudi soorganizatorji dobro obiskane okrogle mize »V gore peš ali s kolesom«. Podobna aktivnost je značilna tudi za sorodne komisije planinskih organizacij drugih alpskih držav, kot tudi za mednarodno organizacijo gorskih kolesarjev IMBA. Vsi se namreč zavedamo, da je osveščanje edina pot do sožitja vseh obiskovalcev gorskega sveta, represija pa le skrajno sredstvo v primeru brezobzirnih kršitev z jasnimi škodnimi učinki.

Na domači strani KTK je tudi izvleček za kolesarje aktualne domače in tuje zakonodaje. Primerjava obeh je komaj mogoča, kot po navadi capljamo daleč za Zahodno Evropo in Skandinavijo, pri čemer tudi novi osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju kolesarjem ne obeta boljših časov. Vzori na Švedskem (http://www.naturvardsverket.se/en/In-English/Start/Enjoying-nature/The-right-of-public-access/The-Right-of-Public-Access--what-is-allowed/Cycling/), v Italiji, Švici, Nemčiji, do nas še niso segli.

Včasih je vse bom ob steno. Številne raziskave z ameriških in nemških univerz jasno govore o tem, da ni nobene statistično značilne razlike med vplivom pohodnika in kolesarja na poti v naravnem okolju, (http://www.imba.com/resources/research/trail-science/natural-resource-impacts-mountain-biking ) pa vendar nekateri naravovarstveniki napihujejo naš škodljiv vpliv na naravo. Seveda kolesarjenje vpliva na naravo, kot tudi pohodništvo, nabiranje gozdnih sadežev, tek po gozdu, toda bolj zaradi svoje množičnosti kot škodljivega obsega delovanja posameznika. Tisti, ki ogroža naravno okolje so motorna vozila, kot tudi najsodobnejša gozdarska mehanizacija, mnogim gozdarjem v lovu za zaslužkom ni več nič sveto.

Bojim se, da je Komisija za varstvo narave izbrala zelo neprimeren trenutek za izdajo letaka. Smo v času priprave novega zakona, ko je potrebna strpnost in pripravljenost za sporazumevanje vseh vpletenih strani. Želimo dobiti dober zakon, ki ga bo večina sprejela kot pozitiven dejavnik pri urejanju razmer v naravnem okolju in ga spoštovala. Vsebino tega letaka pa so mnogi sprejeli kot hujskanje enih proti drugim obiskovalcem naravnega okolja, nekateri celo kot napad pohodnikov in naravovarstvenikov na turne kolesarje znotraj PZS. Preden se objavi nekaj takega je potreben temeljit pogovor vseh akterjev, v tem primeru zagotovo Komisije za planinske poti, Komisije za varstvo narave in KTK, za kar je KTK dala pobudo že zgodaj spomladi, pa do srečanja doslej še ni prišlo.


Filip Vidmar,

Ne vem, ali je letak že zunaj. Vendar bi v podobni primerih svetoval, naj se pobudniki in avtorji malo zamislijo, ali spoh smejo individualno na tak način nagovarjati javnost? Tu vidimo, da je g. Šerkezi avtor tako fotografije kot tudi oblikovanja, oboje je na ravni nadobudnega in talentiranega 11-letnika.

O vsebini so marsikaj povedali že drugi, naj dodam še jaz: zame je to hujskanje, praktično sovražni govor.

Še malo pozitive: ne, ni je. Potolče jo naslov PZS, ki ima menda sedež na Dvorakovi. Včasih smo ji rekli Dvoržakova. Pa me mislit, da ne vem ...


Filip Vidmar,

G. Ogrin, uvedli ste nov izraz: prometno vozilo.


Primož Auersperger,

Vsebina je bila izbrisana na zahtevo avtorja / IP


Tomaž Ogrin,

So poti in poti. Nekje ni problem srečevanja, drugje je prostora za kolono po eden. To so prave planinske in gorske poti. Tam prometnih vozil ne sme bit! Nikoli ne bo šlo skup! Sem gledal spust z Begunjščice po planinski poti. Mojstrsko. Gotovo so opozarjali, da ne bi naletel na planinca. Ampak to je posamezen in redek dogodek, proti kateremu nič nimam, dokler ostane redek in varovan z vnaprejšnjimi opozorili spremljajoče ekipe.


Tomaž Ogrin,

No ja, ne vem , če je nov. Tako nagonsko sem ga uporabil, da poudarim prenašanje prometa z vozili iz dolin v gore.

So sicer predeli planin in gora, kjer izven sezone ves dan nikogar ne srečaš. Ali pa so kar ceste že izkrčili, kot npr. panoramska nekje od Korenskega sedla, mimo poldnevov...Običajno se pešci cestam v hribih izogibamo, če se le da, za kolesarje so pa.

V Ljubljani, po Čopovi kot kolesar s kulturo vožnje lepo prideš skoz gostoto pešcev. Na ozki planinski, gorski poti navzdol se kolesar ne more izogniti planincu, ki mu pride izza ovinka naproti ali se nahaja za ovinkom, ne da bi zletel s poti v prepad, ali pa še planinec z njim. Se menda še ni zgodilo. Ali pa se tudi ne more? Imamo registrirana srečna ali pa tudi nesrečna bližnja srečanja?


Franc Štibernik,

Za začetek, bi bilo dobro ko bi komisija najprej pometla pred svojim pragom.

Če si samo pogleda izlete turnih kolesarjev, ni težko ugotoviti kje se delajo kolesnice in erozija je že vidna na marsi kateri planinski poti.

In hrup v gorah? Samo zadnje vabilo na spletni strani PZS:

03.09.11- Koncert pihalnega orkestra Lesce pri Roblekovem domu, glasbeno - planinska priredtitev


Franc Štibernik,

Komisija lahko o hrupu v naravnem okolju povpraša tudi podredsednika PZS Toneta Tomšeta in se uskladi z njim kateri hrup v naravnem okolju lahko podpira PZS.

...

V nedeljo, 7. avgusta 2011, se je kljub ne najbolj obetavnemu vremenu pri Roblekovem domu na Begunjščici zbralo okoli 600 ljudi. Prisotni so bili planinci iz vseh krajev Slovenije, ki jih poleg lepot gora navdušuje tudi domača glasba…….

Na koncu pa je navzoče pozdravil še podpredsednik PZS Tone Tomše.


Franc Štibernik,

Spoštovani Nejc,

nisem nasprotnik gorskih kolesarjev, opozarjam pa na to, da na spletnih straneh lahko ogledujemo zapise in slike voženj, kolesarjev po planinskih poteh in v naravnem okolju, ki posebno mlade premamijo, da se odpravijo na planinske poti s kolesom. Letak PZS nas sedaj poziva, da prijavljamo vse, ki se vozijo v naravi, zato tudi komentar, da bi bilo bolje, ko bi se preje obrnili na komisijo za turno kolesarstvo, ki bi lahko na svoji strani bolje poskrbela za seznanjamnje kolesarjev, kje se lahko vozijo, da nam, pešcem, ne bo potrebno klicariti na objavljene številke.

Se pa strinjam da postajajo slovenske gore ogrožene zaradi planinskih koč - gostiln, ki jih društva oddajajo v najem oskrbnikom, ki imajo malo skupnega s planinsko tradicijo.

Na žalost se tudi vodstvo PZS premalo prizadeva, da bi se stanje izboljšalo.

Žalostno je tudi, da ne moremo takole komentirati objavljenih prispevkov na spletni strani PZS in da se odgovorni ne odzovejo na komentarje na različnih spletnih forumih, ki se nanašajo na dejavnosti pod okriljem PZS.

Ja, na srečo je še možno uživati hribe na samotnih poteh in tam, kjer imajo drugačen odnos do gora in narave.


Nejc Mrak,

Spoštovani g. Štibernik

Z vsem spoštovanjem do vaše hribovske in PZS kilometrine mi dovolite

dejstvo ali dve.

Maj 2011 – Planina Svečica (zapis je moj, zato ukrepajte TAKOJ)

http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=9&t=117667&p=693845&hilit=sve%C4%8Dica#p693845

Avgust 2011 – Kredarica na enega od lepih vikendov

Imena informatorja zaradi morebitnih neprijetnosti ne bom navajal, je pa čista resnica, da je prebijanje do toalet zahtevalo najmanj Križajevo velemojstrstvo slalomiranja med fekalijami in izbljuvki.

Avgust 2011 – Na Roblek bom odšel

Res je žalostno dejstvo, da obstaja s strani enega najstarejših slovenskih PD takšen način posiljevanja hribov.

So slovenske gore in njih poti res tako močno ogrožene s strani nekaj nadobudnih gorskih kolesarjev med katerimi celo najdemo mlajše obraze, ki naravo in življenje še želijo doživljati realno in ne virtualno?

Ali je gorsko kolo prislonjeno na vršnji možic Grintovca bolj/manj moteče od več ton odpadkov, ki jih je slovenski "himalajizem" popustil v tujih gorstvih v imenu "narodovih" ciljev? (Bolj vprašanje piscu članka iz pred meseca ali dveh).

Vprašanje perspektive!?

Na srečo je možno hribe uživati brez takih koč in planšarij, ki so jih tudi s pomočjo EU sredstev prevarantsko konvertirali v gorske gostilne in do njih speljali nelegalne ceste.


Nejc Mrak,

Vlado, hvala za konstruktiven prispevek k tej izmenjavi mnenj. Vsekakor, bi tako predlagatelj kot izdelovalec zakona morala le-tega pripraviti na osnovi dejstev kar je lepo zapisano v prevodu povzetkov znanstvenih raziskav:

»Vpleteni v konflikte včasih enostavno želijo zaščito svojih interesov in zahtevajo od odgovornih akcijo. V demokraciji je dodelitev poti na osnovi različnih uporabniških interesov normalna stvar, ki jo izpelje upravljalec zemljišča. Toda ko ljudje želijo pridobili prioritetno pravico uporabe in uporabijo neutemeljene obtožbe o uničevanju naravnega okolja, morajo biti upravljalci na to pozorni.

Za racionalne, nesodne in nepolitične odločitve o tem, kateri skupini uporabnikov dovoliti uporabo določenih poti, potrebujejo upravljalci znanstvene raziskave o primerjavi vplivov različnih skupin uporabnikov. Objektivna informacija, na katero ne vpliva človeška narav, je lahko osnova za odločitve. Razumevanje različnih vplivov različnih oblik rekreacije lahko vodi politične debate in javno politiko. Ta dokument obravnava razlike v treh glavnih kategorijah: fizikalni vplivi na poti, vplivi na rastlinstvo in vplivi na živalski svet.«

Osnovna zamera komisiji za varstvo gorske narave pa ni izdaja dotičnega letaka, temveč v tem, da ne prispeva nič konstruktivnega pri zaščiti izvajanja turnega (gorskega) kolesarjenja v naravnem okolju, s katerim se ukvarja z vsakim dnem večje število članstva PZS. Učinek letaka bo vsekakor nasproten željam predlagatelja in bo ustvaril kup konfliktov tako znotraj PZS kot tudi širše. Letak je sam po sebi izrazito dvoumen in pristranski, skozi oko dobrega pravnika pa verjetno celo protipraven.

Bi pa marsikdo pozdravil in močno podprl idejo o prepovedi (omejitvi) prometa v gorskem okolju in to za vsa motorna vozila. Za zgled si vzemite sosede, ki so najmanj toliko hribovski kot Slovenci.

Naj ob koncu le dodam, da vseh desetletjih zahajanja v gore še nikoli nisem srečal gorskega kolesarja ali skupine kolesarjev, ki bi s seboj prenašala tovore cvička, metliške črnine, harmonik in plehnatih inštrumentov ter jih na vrhu kakega hriba v blagor živi in mrtvi naravi konzumirala.


Luka Gratej,

Tomaž, zadeva je zelo preprosta. Tako kot se dá s kulturo sobivati s pešci na Čopovi, si je moč deliti tudi prostor na ozki poti. Preizkušeno ničkolikokrat - le nekaj etike in zavedanja je potrebno imeti. Za to pa si tudi prizadevamo v okviru izobraževanj in seminarjev.

Še tako ozka pot je dovolj široka za dva pametna.


Tomaž Ovsenik,

Spoštovani obiskovalci slovenskih vzpetin!

Poziv Komisije za varstvo gorske narave me spominja na pozive izpred desetletij, ko je bil 'sovražnik skrit med nami, zato ga nemudoma prijavite najbližji postaji miličnikov'. Težko je najti primerno oznako, da človek ne bi bil žaljiv do ustvarjalcev letaka.

Očiten znak represivnega načina razmišljanja in nestrpnosti? Nedvomno. Odgovor? Naj Komisija za turno kolesarstvo izda letak, na katerem bomo opozarjali na planince, ki v gore prinašajo alkohol (prejšnji teden sem bil priča ravnodušnemu popivanju na vrhu Jalovca)? Naj izdamo letak, ki bo pozival k temu, da iz gorskega sveta preženemo slehernega planinca, ki je odvrgel prazno pločevinko ali plastenko (na svojih kolesarskih izletih jih redno pobiram)? Naj izda letak, ki bo preganjal vse planince, ki ravnodušno nadaljujejo svojo pot kljub očitni oviri na poti (kolesarji kljub temu, da niso markacisti ali vzdrževalci poti, čistijo in vzdržujejo planinske poti - oglejte si samo 'nekaj' dokazov - http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?f=9&t=84233)? Vprašanja so retorična in ne terjajo nobenega odgovora.

Človeški vpliv na naravno okolje povzroča sleherni človek, ki ima z naravo stik: okoljevarstvenik ne more trditi, da s svojim obiskom gora ni v njej pustil svojega pečata, prav tako ne pohodnik, kolesar, lovec, gozdar, alpinist ... ali pilot helikopterja, ki je preletel gore. Človeški vpliv na naravno okolje se bo nehal takrat, ko bo človek nepreklicno opustil vsakršen stik z naravo. Cinizem? Seveda, saj je drugače težko razložiti, da je potrebno za iskanje 'krivca' človeškega vpliva na naravo najprej pogledati v svoje ogledalo. Nekaj samokritike nikomur ne škoduje, da bi postal malce boljši najprej sam.

Zareze v tleh? Hrup in objestna vožnja? Ogrožanje miru in sprostitve? Dajte no mir - pojdite v hribe, počakajte na kolesarja, opazujte njegovo obnašanje in ga potem popišite. Najbrž ne boste našli tegale zgoraj.


Danijel Žagar,

Stokrat viden odziv: zaostrovanje in protinapad namesto iskanja rešitve (izjema g. Rovan). Pa vendar je stvar tako preprosta.

Če bi v letaku dodali besedo "motornimi" in "kolesa" zamenjali s "pnevmatikami", bi letak naletel na veliko boljši sprejem. Dokler bodo v KVGN kolesarje (hote ali nehote) priključevali motokrosistom in štirikolesnikom, bodo težko dobili široko podporo, ki je za ureditev stvari nujna.


Vladimir Cindo,

Prostora na poteh je dovolj za pešce in kolesarje. V Sloveniji je na tisoče kilometrov poti in le nekaj procentov jih je bolj obiskanih, na ostalih praktično ne srečaš nikogar. Kdor pa hoče imeti popoln mir na nekaj najbolj popularnih lokacijah ima pa lahko težave. Kot je napisal Luka, za srečanje pametnih ni nikjer problem.

Če pa koga skrbi narava, naj si prebere povzetek ameriške študije o primerjavi škode, ki jo delajo kolesarji in pešci

http://www.kgkvolja.si/IMBA/Vpliv%20mtb%20na%20naravno%20okolje.doc - v slovenščini.


Marko Pavlin,

Če vidite kolesarja več kot 5m od asfalta, ukrepajte takoj! Če ne drugače, pa planinsko palico med šprikle. Ali pa s steklenico metliške po čeladi. Turni in gorski kolesarji imamo vedno čelade, tako da bo potrebno kar pošteno udariti.

Saj ne vem, ali bi se jokal ali smejal takim prispevkom. Stvar je komično resna. Vsekakor bi se lahko samo smejali, ako bi ne bila podpisana tako eminentna ustanova kot je PZS. Res me čudi, kako lahko nekateri posamezniki izkoriščajo ugled neke organizacije z namenom uveljavljanja svojih lastnih frustracij in ozkoglednosti. Žal ne poznam ustroja vrha PZS, ampak občutek imam, da manjka nekdo, ki bi udaril po mizi in rekel, fantje, ne ga srat! Prej kot branje takih trapastih plakatov bi priporočal branje kakšnega prispevka, ki ga je napisal Joc. Pa ne samo z vsebinskega stališča. Marsikateri "petelin" bi se lahko naučil kulture dialoga med različnimi interesnimi skupinami, ki si delijo isti prostor. Največja težava je v tem, da v "posvečeni" prostor neke skupine uporabnikov vdira druga skupina uporabnikov, ki v tradicionalni miselnosti tam nima kaj početi. Žal bo verjetno potrebnih nekaj generacij, da se bo vloga turnega (ali gorskega) kolesarja enačila z vlogo turnega smučarja med uporabniki planin. Je pa ena bistvena razlika: turni smučar pozimi uporablja brezpotja, gorski kolesar pa tam ne more nič početi. Še hoditi je težko, kaj da bi se peljal. Tako nastane večen problem, ko na istem prostoru ne moreta biti dva telesa. Pa naj si bo v fizičnem, metafizičnem ali mentalnem pomenu.

No, da počasi neham nakladat. Mnenja sem, da s kančkom zdrave pameti ne potrebujemo ne plakatov, ne ograj, ne zapor, ne prepovedi... Kolo sem vlekel že marsikje, tudi krepko nad 2000m, pa do sedaj nisem naletel na bistvene probleme. Podobno izjavo bi dobili od 99% vseh gorskih kolesarjev, ki se odpravi v visokogorje. Morda je malo slabša podoba v sredogorju, kjer so odvija veliko večji del teh aktivnosti. Tam pa zaradi množičnosti res lahko pride do težav. Nekaj podobnega, kot se zadnje čase dogaja na avtocesti iz Gabrja do Gospodične je verjetno pričakovati (ali pa se že dogaja) tudi drugje. Samo gorski kolesarji na poteh smo dejstvo in enostavno se nas ne da pregnati, kot se ne da pregnati roja muh pri vzponu na lokalnega tisočaka sredi vročega dne. Vsak bo moral malo popustiti, biti malo bolj prijazen in stopiti malenkost bolj na rob poti ob srečanju, pa bomo vsi veliko srečnejše hodili in vozili.

Avtorju plakata pa samo v razmislek:

http://www.lokalno.si/2011/08/30/66660/aktualno/VIDEOFOTO_Cvickova_princesa_z_godbo_na_Triglavu/

udeleženec tega pohoda (ki sicer zelo rad peš obiskuje planinske poti) mi je dejal, da tako še ni nikoli trpel in da njega Triglav ne bo več videl! Ali je to bolj škodljivo od tu pa tam kakšnega kolesarja na planinski potki ali ne, pa naj vsak presodi sam.

Morda bi pa plakat moral zgledati takole:

http://pavlin.si/tmp/KVGN_parody.pdf


Jurij Modic,

Najboljši v zgornji "študiji" je predzadnji stavek: "On the other hand, why do we need research to prove what is obvious?" Zemlja je ploščata.

Sicer pa, mimogrede, je ta gospod zares verodostojna znanstvena avtoriteta, da splohne govorimo o njegovih človeških odlikah:

"UC Berkeley police arrested Vandeman, 67, on May 28 after he allegedly attacked a bicyclist with a handsaw on a fire trail above the UC Berkeley campus."

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti