Slovenske novice, Dan v novicah - Marjan Raztresen: ... bo stal pred Bežkovo vilo v Kranju
KRANJ – Spomenike po navadi odkrivajo ob kakršnih koli že spominskih obletnicah, doprsni kip alpinistu in častnemu občanu Mestne občine Kranj Nejcu Zaplotniku bodo pred spomeniško zaščiteno Bežkovo vilo, delom arhitekta Jožeta Plečnika, ki stoji ob Koroški cesti skoraj nasproti občinske zgradbe sredi novega dela mesta in v kateri je sedež že več kot 110 let starega Planinskega društva Kranj, odkrili brez posebnega razloga v petek, 2. septembra. Lahko bi sicer počakali še dve leti, ko bo minilo 30 let od Zaplotnikove smrti – toda zakaj bi morali tako nepredvidljivega gornika uliti v nekakšen datumski kalup.
Doprsni kip osvojitelja treh osemtisočakov in avtorja brevirja slovenskih plezalcev Pot, ki so ga različni slovenski založniki že osemkrat ponatisnili, je izdelal kipar iz Stahovice Miha Kač, v bron so ga ulili v livarni Kamenšek iz Podgore pri Kamniku, kip pa bo stal na skoraj dva metra visokem marmornem podstavku, pod katerim bo bela marmorna piramida kot simbol gorskega vrha. Obelisk in piramido so izdelali v kamnoseštvu Jerič iz Kranja, celoten spomenik pa je arhitekturno zasnoval arhitekt in Zaplotnikov kranjski plezalski tovariš Klemen Kobal.
Na robu Kranja leta 1952 rojeni Jernej, najmlajši od treh otrok, ki ga ni nihče klical drugače kot Nejc, je bil vse življenje ekstremist. Kot dijak tretjega letnika kranjske gimnazije je postal član alpinističnega odseka pri domačem planinskem društvu, isto leto pa je s kranjskim prijateljem Tonetom Perčičem že preplezal Grintovčev steber. Še preden je leta 1971 maturiral, je postal gorski reševalec, takoj po maturi pa se je poročil z dve leti mlajšo Mojco, ki mu je, kot se je govorilo njega dni, rodila tri sinove.
Leto dni po maturi je šel s kranjskimi alpinisti na svojo prvo veliko odpravo, na Kilimandžaro, kjer sta s Perčičem v vzhodni steni Mavenzija preplezala prvenstveno Kranjsko smer. Leta 1975 je kot član uradno jugoslovanske, v resnici pa slovenske odprave priplezal na vrh prvega osemtisočaka, 8463 metrov visokega himalajskega Makaluja, dve leti pozneje je s someščanom Andrejem Štremfljem prišel na drugo osemtisočmetrsko goro, 8068 metrov visoki Gašerbrum v pakistanskem Karakorumu, dve leti pozneje pa je ista naveza kot prva iz Slovenije (in takratne Jugoslavije) po dramatičnem plezanju stopila na najvišjo točko na Zemlji, na vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta.
Usodnega leta 1983 je z Vikijem Grošljem na povabilo splitskih alpinistov spet odšel v nepalsko Himalajo, v nevarne strmine 8163 metrov visokega Manasluja. Toda komaj dober teden po Nejčevem 31. rojstnem dnevu, ki so ga alpinisti proslavili v baznem taboru pod goro, je Zaplotnika in njegovega plezalskega tovariša Anteja Bućana med sestopom iz višinskega tabora na gori zajel ogromen snežni plaz. Nejca je našel in ga iz ledenega oklepa odkopal Viki, ki se je na poti na goro po naključju znašel v bližini, Anteja niso nikoli našli.
Nadaljevanje iz tiskane izdaje Slovenskih novic:
Mrtvega Nejca so odnesli na bočno ledeniško moreno, ki je ne dosegajo plazovi, odmetali kamenje, v ta grob položili truplo nesrečnega alpinista, oblečenega v hribovska oblačila, v kakršnih ga je zatekla kruta usoda, naložili nanj skale in mednje zataknili križ iz viharniškega "drevja, ki so ga našli v bližini.
Preden je Nejc odšel na svojo zadnjo pot, se je spodaj podpisani reporter takratne izvrstne Delove revije Teleks dogovoril z njim, da pošilja z odprave reportažno pisana poročila o dogajanjih na gori. Nekajkrat jih je poslal, zadnji Zaplotnikov raport za Teleks je prinesel v Ljubljano Viki Grošelj in je bil objavljen posthumno.
Nekateri kranjski planinci so nameravali kmalu po Zaplotnikovi smrti po vzoru Aljaževega stolpa na Triglavu postaviti na kranjski hišni gori Storžiču Nejčev stolp. Ker njegov videz ni ustrezal normam simbolov v gorah, se to ni zgodilo. Zdaj bo Nejčev spomenik sredi Kranja kazal ljubiteljem gora poti v skalne visočave.
Preden bodo odkrili spomenik, bo gorenjski muzej iz Kranja odprl v prostorih mestne občine fotografsko razstavo o svojem častnem meščanu, nato pa bo v prostorih domačega planinskega društva okrogla miza o velikih dejanjih tega kranjskega alpinista.
Marjan Raztresen